Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Hrvaške

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Hrvaške

Bizantinsko cesarstvo vs. Zgodovina Hrvaške

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Reliefni zemljevid današnje Hrvaške Območje sodobne Hrvaške je obsegalo dve rimski provinci, Panonijo in Dalmacijo. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5.

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Bizantinsko cesarstvo in Črna gora · Zgodovina Hrvaške in Črna gora · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Balkan in Bizantinsko cesarstvo · Balkan in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Benetke in Bizantinsko cesarstvo · Benetke in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Bizantinsko cesarstvo in Dalmacija (rimska provinca) · Dalmacija (rimska provinca) in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Bizantinsko cesarstvo in Evropa · Evropa in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Bizantinsko cesarstvo in Hrvati · Hrvati in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Bizantinsko cesarstvo in Iliri · Iliri in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Bizantinsko cesarstvo in Jadransko morje · Jadransko morje in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Bizantinsko cesarstvo in Neapelj · Neapelj in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Bizantinsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Bizantinsko cesarstvo in Romunija · Romunija in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Bizantinsko cesarstvo in Srbi · Srbi in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Bizantinsko cesarstvo in Vlahi · Vlahi in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Bizantinsko cesarstvo in Zadar · Zadar in Zgodovina Hrvaške · Poglej več »