Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo vs. Seldžuško cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.

Podobnosti med Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Alp Arslan, Anatolija, Arabščina, Armenija, Bitka pri Manzikertu, De iure - de facto, Emirat, Gruzija, Hazari, Levant, Mongoli, Osmansko cesarstvo, Perzija, Perzijščina, Prva križarska vojna, Seldžuki, Sultanat Rum.

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.

Alp Arslan in Bizantinsko cesarstvo · Alp Arslan in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bizantinsko cesarstvo · Anatolija in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Arabščina in Bizantinsko cesarstvo · Arabščina in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Bizantinsko cesarstvo · Armenija in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Bitka pri Manzikertu in Bizantinsko cesarstvo · Bitka pri Manzikertu in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Bizantinsko cesarstvo in De iure - de facto · De iure - de facto in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Emirat

Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.

Bizantinsko cesarstvo in Emirat · Emirat in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Bizantinsko cesarstvo in Gruzija · Gruzija in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Bizantinsko cesarstvo in Hazari · Hazari in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Bizantinsko cesarstvo in Levant · Levant in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Bizantinsko cesarstvo in Mongoli · Mongoli in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Bizantinsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Bizantinsko cesarstvo in Perzija · Perzija in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Bizantinsko cesarstvo in Perzijščina · Perzijščina in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna · Prva križarska vojna in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki · Seldžuško cesarstvo in Seldžuki · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum · Seldžuško cesarstvo in Sultanat Rum · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo 387 odnose, medtem ko je Seldžuško cesarstvo 34. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 4.04% = 17 / (387 + 34).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »