Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin
Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Abecedni seznam bitk, Artilerija, Bojni strup, Brigada, Charles de Gaulle, Divizija, Fortifikacija, Francoske svobodne sile, General, Josif Stalin, Kapitulacija, Maršal, Mihail Nikolajevič Tuhačevski, Mobilizacija, Morala, Nabor, Orožje, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Sablja, Težki mitraljez, Top, Vojaški čini, Vojaško odlikovanje, Vojni ujetnik, Vojska.
Abecedni seznam bitk
Abecedni seznam bitk (P pri imenu bitke označuje pomorsko bitko).
Abecedni seznam bitk in Bitka pri Verdunu · Abecedni seznam bitk in Seznam vojaških vsebin ·
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Artilerija in Bitka pri Verdunu · Artilerija in Seznam vojaških vsebin ·
Bojni strup
Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.
Bitka pri Verdunu in Bojni strup · Bojni strup in Seznam vojaških vsebin ·
Brigada
Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.
Bitka pri Verdunu in Brigada · Brigada in Seznam vojaških vsebin ·
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Bitka pri Verdunu in Charles de Gaulle · Charles de Gaulle in Seznam vojaških vsebin ·
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Bitka pri Verdunu in Divizija · Divizija in Seznam vojaških vsebin ·
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Bitka pri Verdunu in Fortifikacija · Fortifikacija in Seznam vojaških vsebin ·
Francoske svobodne sile
Francoske svobodne sile (francosko Forces françaises libres; kratica FFL) je naziv za francoske oborožene sile, ki so se pod poveljstvom francoskega generala Charles De Gaulla borile na strani zaveznikov med drugo svetovno vojno.
Bitka pri Verdunu in Francoske svobodne sile · Francoske svobodne sile in Seznam vojaških vsebin ·
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Bitka pri Verdunu in General · General in Seznam vojaških vsebin ·
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Bitka pri Verdunu in Josif Stalin · Josif Stalin in Seznam vojaških vsebin ·
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Bitka pri Verdunu in Kapitulacija · Kapitulacija in Seznam vojaških vsebin ·
Maršal
Maršal je izraz, ki se uporablja v več uradnih nazivih v različnih vejah družbe.
Bitka pri Verdunu in Maršal · Maršal in Seznam vojaških vsebin ·
Mihail Nikolajevič Tuhačevski
Mihail Nikolajevič Tuhačevski (rusko Михаил Николаевич Тухачевский), maršal Sovjetske zveze, * 16. februar 1893, Smolensk, † 11. junij 1937, Moskva.
Bitka pri Verdunu in Mihail Nikolajevič Tuhačevski · Mihail Nikolajevič Tuhačevski in Seznam vojaških vsebin ·
Mobilizacija
Slika Železniške postaje Višnja Gora ob mobilizaciji leta 1914 Mobilizacija je dejanje zbiranja in priprave vojaških enot in zalog za vojno.
Bitka pri Verdunu in Mobilizacija · Mobilizacija in Seznam vojaških vsebin ·
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Bitka pri Verdunu in Morala · Morala in Seznam vojaških vsebin ·
Nabor
Nabor je način za ugotovitev sposobnosti za vojaško službo.
Bitka pri Verdunu in Nabor · Nabor in Seznam vojaških vsebin ·
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Bitka pri Verdunu in Orožje · Orožje in Seznam vojaških vsebin ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Bitka pri Verdunu in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam vojaških vsebin ·
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Bitka pri Verdunu in Rdeča armada · Rdeča armada in Seznam vojaških vsebin ·
Sablja
Francoska mornariška sablja iz 19. stoletja Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je hladno orožje za zadajanje udarcev in bodenje.
Bitka pri Verdunu in Sablja · Sablja in Seznam vojaških vsebin ·
Težki mitraljez
Težki mitraljez je vrsta mitraljeza, ki ga odlikuje.
Bitka pri Verdunu in Težki mitraljez · Seznam vojaških vsebin in Težki mitraljez ·
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Bitka pri Verdunu in Top · Seznam vojaških vsebin in Top ·
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Bitka pri Verdunu in Vojaški čini · Seznam vojaških vsebin in Vojaški čini ·
Vojaško odlikovanje
Vojaška odlikovanja so odlikovanja, ki so podeljena civilnim in vojaškim osebam za njihove zasluge v oboroženih silah in/ali med vojno oziroma oboroženim konfliktom.
Bitka pri Verdunu in Vojaško odlikovanje · Seznam vojaških vsebin in Vojaško odlikovanje ·
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Bitka pri Verdunu in Vojni ujetnik · Seznam vojaških vsebin in Vojni ujetnik ·
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Bitka pri Verdunu in Vojska · Seznam vojaških vsebin in Vojska ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin
Primerjava med Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin
Bitka pri Verdunu 89 odnose, medtem ko je Seznam vojaških vsebin 4035. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 0.63% = 26 / (89 + 4035).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bitka pri Verdunu in Seznam vojaških vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
