Podobnosti med Bitka pri Jutlandiji in Seznam vojaških vsebin
Bitka pri Jutlandiji in Seznam vojaških vsebin še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Artilerija, Bojna križarka, Bojna ladja, Granata, Izvidništvo, Križarka, Obveščevalna služba, Prva svetovna vojna, Rušilec, Top, Vojaška strategija, Vojaška taktika, Vojaške formacije.
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Artilerija in Bitka pri Jutlandiji · Artilerija in Seznam vojaških vsebin ·
Bojna križarka
SMS ''Moltke'' Bojna križarka je tip večje vojne ladje, ki je bila v uporabi v prvi polovici 20.
Bitka pri Jutlandiji in Bojna križarka · Bojna križarka in Seznam vojaških vsebin ·
Bojna ladja
HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.
Bitka pri Jutlandiji in Bojna ladja · Bojna ladja in Seznam vojaških vsebin ·
Granata
havbico ''Dora'' Granata je artilerijski naboj, ki je sestavljen iz kovinskega ovoja, eksplozivne polnitve, vžigalnika in glave naboja.
Bitka pri Jutlandiji in Granata · Granata in Seznam vojaških vsebin ·
Izvidništvo
Izvidništvo je vojaški termin za zbiranje informacij o nasprotniku (o njegovi moči, oborožitvi, položaju, aktivnostih,...) s pomočjo opazovanja, kar pripomore k načrtovanju lastnih vojaških operacij.
Bitka pri Jutlandiji in Izvidništvo · Izvidništvo in Seznam vojaških vsebin ·
Križarka
Križarke razreda Atlant Krížarka je hitra, oklepljena in dobro oborožena vojna ladja, ki lahko predstavlja jedro pomorske bojne skupine, a je tudi primerna za samostojno delovanje.
Bitka pri Jutlandiji in Križarka · Križarka in Seznam vojaških vsebin ·
Obveščevalna služba
Obveščevalna služba (tudi tajna služba, varnostno-obveščevalno služba) je organizacija, ki prikrito zbira informacije, ki so potrebne za državno varnost.
Bitka pri Jutlandiji in Obveščevalna služba · Obveščevalna služba in Seznam vojaških vsebin ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Bitka pri Jutlandiji in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam vojaških vsebin ·
Rušilec
Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.
Bitka pri Jutlandiji in Rušilec · Rušilec in Seznam vojaških vsebin ·
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Bitka pri Jutlandiji in Top · Seznam vojaških vsebin in Top ·
Vojaška strategija
Vojaška strategija je vojaška veda, ki se ukvarja z določitvijo, preučevanjem, rangiranjem vojaških operacij z namenom doseganja različnih političnih in vojaških ciljev.
Bitka pri Jutlandiji in Vojaška strategija · Seznam vojaških vsebin in Vojaška strategija ·
Vojaška taktika
Vojaška taktika je vojaška veda, ki se ukvarja z načini vojskovanja in postopki v bitki.
Bitka pri Jutlandiji in Vojaška taktika · Seznam vojaških vsebin in Vojaška taktika ·
Vojaške formacije
Vojaške formacije so večje, sestavljene vojaške enote (sestavijo se iz več samostojnih vojaških enot), ki pa so sposobne samostojnega delovanja v miru in na bojišču.
Bitka pri Jutlandiji in Vojaške formacije · Seznam vojaških vsebin in Vojaške formacije ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bitka pri Jutlandiji in Seznam vojaških vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bitka pri Jutlandiji in Seznam vojaških vsebin
Primerjava med Bitka pri Jutlandiji in Seznam vojaških vsebin
Bitka pri Jutlandiji 47 odnose, medtem ko je Seznam vojaških vsebin 4035. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 0.32% = 13 / (47 + 4035).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bitka pri Jutlandiji in Seznam vojaških vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: