143 odnosi: Afrika, Albert II. Belgijski, Alexander De Croo, Anthonis van Dyck, Antwerpen, Ardeni, Art nouveau, Avtonomija, Španija, Švica, Émile Verhaeren, Baudouin I. Belgijski, Belgi, Belgijska Galija, Belgijski frank, Beneluks, Bruselj, Burgundija, Burundi, Campoformijski mir, César Franck, Commentarii de bello Gallico, Diamant, Država, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Evro, Evropa, Evropska gospodarska skupnost, Evropska unija, Federacija, Filip Belgijski, Filip II. Španski, Flamci, Flandrija, Francija, Francoščina, Franki, Gaj Julij Cezar, Galci, Glavno mesto, Guy Verhofstadt, Habsburžani, Henry van de Velde, Hergé, Industrijska revolucija, Institucije Evropske unije, Jacques Brel, Jan van Eyck, Ječmen, ..., Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karel Drzni, Karel V. Habsburški, Kmetijstvo, Kolonija (geografija), Konflikt, Koruza, Kraljevina Združene Nizozemske, Krompir, La Brabançonne, Leopold II. Belgijski, Leuven, Liège, London, Luksemburg, Maastrichtska pogodba, Maksimilijan I. Habsburški, Maurice Maeterlinck, Mednarodni denarni sklad, Mons, Mozanska umetnost, Napoleon Bonaparte, NATO, Nemčija, Nemščina, Nemška invazija na Belgijo (1914), Nemška invazija na Belgijo (1940), Nemške oborožene sile (1871–1919), Nesnovna kulturna dediščina, Nizozemščina, Nizozemska, Nobelova nagrada za književnost, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osvoboditev Belgije, Oves, Pariška kotlina, Pariz, Parlament, Parlamentarni sistem, Paul-Henri Spaak, Pšenica, Pedofilija, Pesnik, Peter Paul Rubens, Pieter Bruegel starejši, Pivo, Pleme, Pokrajina, Polder, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Rž, Referendum, Regija, René Magritte, Republika Nizozemska, Rim, Rimsko cesarstvo, Rogier van der Weyden, Ruanda, Saksofon, Severno morje, Seznam belgijskih kraljev, Seznam predsednikov vlade Belgije, Sipina, Sladkorna pesa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stolnica v Tournaiju, Svobodna država Kongo, Tridesetletna vojna, Turizem, Ustavna monarhija, Valonija, Veliki trg, Bruselj, Versajska mirovna pogodba, Victor Horta, Vojvoda, Volitve, Vzhodni Kongo, Waterloo, Zahodna Evropa, Zahodna Flandrija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Znak evra, Zvoniki Belgije in Francije, 1830, 1839, 19. april, 1957, 25. marec, 4. oktober. Razširi indeks (93 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Belgija in Afrika · Poglej več »
Albert II. Belgijski
Albert II.
Novo!!: Belgija in Albert II. Belgijski · Poglej več »
Alexander De Croo
Alexander De Croo, belgijski politik, ekonomist in poslovnež, * 3. november 1975, Vilvoorde, Belgija Od 1.
Novo!!: Belgija in Alexander De Croo · Poglej več »
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Novo!!: Belgija in Anthonis van Dyck · Poglej več »
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Novo!!: Belgija in Antwerpen · Poglej več »
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Novo!!: Belgija in Ardeni · Poglej več »
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Novo!!: Belgija in Art nouveau · Poglej več »
Avtonomija
Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.
Novo!!: Belgija in Avtonomija · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Belgija in Španija · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Belgija in Švica · Poglej več »
Émile Verhaeren
Émile Adolphe Gustave Verhaeren (francosko verarén, nizozemsko verhárən), belgijski pesnik, pisatelj in gledališki kritik flamskega rodu, ki je pisal v francoskem jeziku, * 21. maj 1855, Saint-Amands, Belgija, † 27. november 1916, Rouen, Francija.
Novo!!: Belgija in Émile Verhaeren · Poglej več »
Baudouin I. Belgijski
Baudouin I. Belgijski, belgijski kralj, * 7. september 1930, Kasteel Stuyvenberg, Laeken, Belgija, † 31. julij 1993, Montril, Španija.
Novo!!: Belgija in Baudouin I. Belgijski · Poglej več »
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Novo!!: Belgija in Belgi · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Belgija in Belgijska Galija · Poglej več »
Belgijski frank
Belgijski frank je belgijska valuta.
Novo!!: Belgija in Belgijski frank · Poglej več »
Beneluks
Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Novo!!: Belgija in Beneluks · Poglej več »
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Novo!!: Belgija in Bruselj · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Belgija in Burgundija · Poglej več »
Burundi
Burundi je mala celinska država v Vzhodni Afriki.
Novo!!: Belgija in Burundi · Poglej več »
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Novo!!: Belgija in Campoformijski mir · Poglej več »
César Franck
César Franck, francoski skladatelj in orglavec belgijsko-nemškega rodu, * 10. december 1822, Liège, † 8. november 1890, Pariz.
Novo!!: Belgija in César Franck · Poglej več »
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Novo!!: Belgija in Commentarii de bello Gallico · Poglej več »
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Novo!!: Belgija in Diamant · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Belgija in Država · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Belgija in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Belgija in Dunajski kongres · Poglej več »
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Novo!!: Belgija in Evro · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Belgija in Evropa · Poglej več »
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
Novo!!: Belgija in Evropska gospodarska skupnost · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Belgija in Evropska unija · Poglej več »
Federacija
Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.
Novo!!: Belgija in Federacija · Poglej več »
Filip Belgijski
Philippe ali Filip Belgijski (polno ime Philippe Léopold Louis Marie), kralj belgijske ustavne monarhije, * 15. april 1960, Bruselj, Belgija.
Novo!!: Belgija in Filip Belgijski · Poglej več »
Filip II. Španski
Filip II.
Novo!!: Belgija in Filip II. Španski · Poglej več »
Flamci
Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.
Novo!!: Belgija in Flamci · Poglej več »
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Novo!!: Belgija in Flandrija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Belgija in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Belgija in Francoščina · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Belgija in Franki · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Belgija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Belgija in Galci · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Belgija in Glavno mesto · Poglej več »
Guy Verhofstadt
Guy Maurice Marie Louise Verhofstadt, belgijski politik, * 11. april 1953, Dendermonde, Belgija.
Novo!!: Belgija in Guy Verhofstadt · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Belgija in Habsburžani · Poglej več »
Henry van de Velde
Henry Clemens van de Velde, belgijski slikar, arhitekt in oblikovalec notranje opreme, * 3. april 1863, Antwerpen, Belgija, † 25. oktober 1957, Oberägeri, Švica.
Novo!!: Belgija in Henry van de Velde · Poglej več »
Hergé
Georges Prosper Remi, poznan po psevdonimu Hergé, belgijski karikaturist in stripar, * 22. maj 1907, Etterbeek, Belgija, † 3. marec 1983, Woluwe-Saint-Lambert.
Novo!!: Belgija in Hergé · Poglej več »
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Novo!!: Belgija in Industrijska revolucija · Poglej več »
Institucije Evropske unije
Institucije Evropske unije predstavlja sedem izvršnih teles Evropske unije (EU).
Novo!!: Belgija in Institucije Evropske unije · Poglej več »
Jacques Brel
Jacques Romain Georges Brel, belgijsko skladatelj, šansonjer in igralec, * 8. april 1929, Schaarbeek (bruseljska četrt), † 9. oktober 1978, Bobigny, Pariz (Francija).
Novo!!: Belgija in Jacques Brel · Poglej več »
Jan van Eyck
Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.
Novo!!: Belgija in Jan van Eyck · Poglej več »
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Novo!!: Belgija in Ječmen · Poglej več »
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Novo!!: Belgija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Novo!!: Belgija in Karel Drzni · Poglej več »
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Novo!!: Belgija in Karel V. Habsburški · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Belgija in Kmetijstvo · Poglej več »
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Novo!!: Belgija in Kolonija (geografija) · Poglej več »
Konflikt
Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.
Novo!!: Belgija in Konflikt · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Belgija in Koruza · Poglej več »
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Novo!!: Belgija in Kraljevina Združene Nizozemske · Poglej več »
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Novo!!: Belgija in Krompir · Poglej več »
La Brabançonne
La Brabançonne je državna himna Belgije.
Novo!!: Belgija in La Brabançonne · Poglej več »
Leopold II. Belgijski
Leopold II.
Novo!!: Belgija in Leopold II. Belgijski · Poglej več »
Leuven
Leuven (flamsko in ali Louvain) je glavno mesto pokrajine Flamski Brabant v Belgiji.
Novo!!: Belgija in Leuven · Poglej več »
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Novo!!: Belgija in Liège · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Belgija in London · Poglej več »
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Novo!!: Belgija in Luksemburg · Poglej več »
Maastrichtska pogodba
Pogodba iz Maastrichta Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.
Novo!!: Belgija in Maastrichtska pogodba · Poglej več »
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Novo!!: Belgija in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »
Maurice Maeterlinck
Maurice Maeterlinck (s polnim imenom grof Maurice Polydore Marie Bernard Maeterlinck), belgijski pisatelj (iz Flandrije), dramatik in pesnik, * 29. avgust 1862, Gent, † 6. maj 1949, Nica.
Novo!!: Belgija in Maurice Maeterlinck · Poglej več »
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Novo!!: Belgija in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »
Mons
Mons je (flamsko in) je valonsko mesto in občina v belgijski provinci Hainaut, katere je tudi glavno mesto.
Novo!!: Belgija in Mons · Poglej več »
Mozanska umetnost
Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.
Novo!!: Belgija in Mozanska umetnost · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Belgija in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Novo!!: Belgija in NATO · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Belgija in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Belgija in Nemščina · Poglej več »
Nemška invazija na Belgijo (1914)
Nemška invazija na Belgijo je bila vojaška akcija, ki se je začela 4.
Novo!!: Belgija in Nemška invazija na Belgijo (1914) · Poglej več »
Nemška invazija na Belgijo (1940)
Nemška invazija na Belgijo, ki je velikokrat zelo poznana tudi kot 18-dnevna kampanja, je bila nemška vojaška akcija, ki je bila ena večjih delov bitke za Francijo.
Novo!!: Belgija in Nemška invazija na Belgijo (1940) · Poglej več »
Nemške oborožene sile (1871–1919)
Nemške oborožene sile ali Cesarska nemška vojska (Heer) je bil naziv za kopensko vojsko Nemškega cesarstva (znana tudi kot Cesarska vojska (Reichsheer) ali Cesarska nemška vojska).
Novo!!: Belgija in Nemške oborožene sile (1871–1919) · Poglej več »
Nesnovna kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina je v Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.
Novo!!: Belgija in Nesnovna kulturna dediščina · Poglej več »
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Novo!!: Belgija in Nizozemščina · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Belgija in Nizozemska · Poglej več »
Nobelova nagrada za književnost
Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.
Novo!!: Belgija in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Novo!!: Belgija in Organizacija združenih narodov · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Belgija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Osvoboditev Belgije
Osvoboditev Belgije je bila bitka, v kateri so zavezniki med septembrom 1944 in februarjem 1945 osvobodili Belgijo izpod nemške okupacije.
Novo!!: Belgija in Osvoboditev Belgije · Poglej več »
Oves
Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.
Novo!!: Belgija in Oves · Poglej več »
Pariška kotlina
Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.
Novo!!: Belgija in Pariška kotlina · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Belgija in Pariz · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Belgija in Parlament · Poglej več »
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Novo!!: Belgija in Parlamentarni sistem · Poglej več »
Paul-Henri Spaak
Paul Henri Charles Spaak, belgijski politik, pravnik in tenisač, * 25. januar 1899, † 31. julij 1972.
Novo!!: Belgija in Paul-Henri Spaak · Poglej več »
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Novo!!: Belgija in Pšenica · Poglej več »
Pedofilija
Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.
Novo!!: Belgija in Pedofilija · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Belgija in Pesnik · Poglej več »
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Novo!!: Belgija in Peter Paul Rubens · Poglej več »
Pieter Bruegel starejši
Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl.
Novo!!: Belgija in Pieter Bruegel starejši · Poglej več »
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Novo!!: Belgija in Pivo · Poglej več »
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Novo!!: Belgija in Pleme · Poglej več »
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Novo!!: Belgija in Pokrajina · Poglej več »
Polder
Poljski travniki v bližini Schwedta med kraki Odre (Črpalka) mlini na nasipu poveljnika Overwaarda pri Kinderdijku Polder je hidrološka umetna depresija, obkrožena z jezovi, ki je s kanali in vodnimi izpusti povezana z vodo, ki ga obkroža.
Novo!!: Belgija in Polder · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Belgija in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Belgija in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Novo!!: Belgija in Rž · Poglej več »
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Novo!!: Belgija in Referendum · Poglej več »
Regija
Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.
Novo!!: Belgija in Regija · Poglej več »
René Magritte
René François Ghislain Magritte, belgijski surrealistični slikar, * 21. november 1898, † 15. avgust 1967.
Novo!!: Belgija in René Magritte · Poglej več »
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Novo!!: Belgija in Republika Nizozemska · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Belgija in Rim · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Belgija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rogier van der Weyden
Rogier van der Weyden, rojen kot Roger de la Pasture (1399/1400, Tournai - 18. junij 1464, Bruselj) je bil flamsko-nizozemski slikar zgodnje severnoevropske renesanse, katerega ohranjena dela so sestavljena v glavnem iz verskih triptihov, oltarnih in naročenih enojnih in diptih portretov.
Novo!!: Belgija in Rogier van der Weyden · Poglej več »
Ruanda
Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki.
Novo!!: Belgija in Ruanda · Poglej več »
Saksofon
Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike.
Novo!!: Belgija in Saksofon · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Belgija in Severno morje · Poglej več »
Seznam belgijskih kraljev
Kralj Belgijcev (nizozemsko: Koning(in) der Belgen, francosko: Roi/Reine des Belges, nemško: König(in) der Belgier) je uradni naziv vladarja Kraljevine Belgije.
Novo!!: Belgija in Seznam belgijskih kraljev · Poglej več »
Seznam predsednikov vlade Belgije
Seznam predsednikov vlade Belgije.
Novo!!: Belgija in Seznam predsednikov vlade Belgije · Poglej več »
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Novo!!: Belgija in Sipina · Poglej več »
Sladkorna pesa
Sladkorna pesa je kmetijska rastlina z veliko vsebnostjo saharoze v korenu, zaradi česar se komercialno goji za pridobivanje sladkorja.
Novo!!: Belgija in Sladkorna pesa · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Belgija in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Belgija in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Stolnica v Tournaiju
Stolnica v Tournaiju ali stolnica Naše Gospe (francosko Notre-Dame de Tournai, flamsko oz. nizozemsko Onze-Lieve-Vrouw van Doornik) je rimskokatoliška cerkev, škofije Tournai v mestu Tournai v Belgiji.
Novo!!: Belgija in Stolnica v Tournaiju · Poglej več »
Svobodna država Kongo
Svobodna država Kongo je bila zasebna kolonija, tako rekoč posestvo belgijskega kralja Leopolda II.
Novo!!: Belgija in Svobodna država Kongo · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Belgija in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Belgija in Turizem · Poglej več »
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Novo!!: Belgija in Ustavna monarhija · Poglej več »
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Novo!!: Belgija in Valonija · Poglej več »
Veliki trg, Bruselj
Veliki trg (francosko Grand Place, nizozemsko Grote Markt) je osrednji trg v Bruslju.
Novo!!: Belgija in Veliki trg, Bruselj · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Belgija in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Victor Horta
Victor Pierre Horta (Victor, baron Horta po 1932); belgijski arhitekt in oblikovalec, * 6. januar 1861, Gent, † 8. september 1947, Bruselj.
Novo!!: Belgija in Victor Horta · Poglej več »
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Novo!!: Belgija in Vojvoda · Poglej več »
Volitve
volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.
Novo!!: Belgija in Volitve · Poglej več »
Vzhodni Kongo
Vzhodni Kongo, dolgo ime Demokratična republika Kongo (uradno), je obmorska država v Srednji Afriki, ki na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Južni Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje Južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo Cabinda in Zahodni Kongo, s katerim ga ne smemo zamešati.
Novo!!: Belgija in Vzhodni Kongo · Poglej več »
Waterloo
Waterloo je mesto in občina v belgijski provinci Walloon Brabant.
Novo!!: Belgija in Waterloo · Poglej več »
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Novo!!: Belgija in Zahodna Evropa · Poglej več »
Zahodna Flandrija
Zahodna Flamska Zahodna Flamska (flamsko oz. nizozemsko West-Vlaanderen) je belgijska provinca, ki leži na skrajnem zahodu Flamske regije predstavlja severozahod države.
Novo!!: Belgija in Zahodna Flandrija · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Belgija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Znak evra
PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju Znak evra (€) je grafični simbol, ki označuje evro, uradno valuto Evropske unije.
Novo!!: Belgija in Znak evra · Poglej več »
Zvoniki Belgije in Francije
Zvoniki Belgije in Francije so skupina 56 zgodovinskih stavb, ki jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine, ob priznanju arhitekturnega prikaza nastajajoče neodvisnosti državljanov od fevdalnih in verskih vplivov v zgodovinski Flandriji in sosednjih regijah vojvodine Burgundije.
Novo!!: Belgija in Zvoniki Belgije in Francije · Poglej več »
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Belgija in 1830 · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Belgija in 1839 · Poglej več »
19. april
19.
Novo!!: Belgija in 19. april · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Belgija in 1957 · Poglej več »
25. marec
25.
Novo!!: Belgija in 25. marec · Poglej več »
4. oktober
4.
Novo!!: Belgija in 4. oktober · Poglej več »