Barcelonski disput in Pariški disput

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Barcelonski disput in Pariški disput

Barcelonski disput vs. Pariški disput

Barcelonski disput (Barcelona, 20.–24. julij 1263) je bil uradno sklicana teološka razprava med predstavniki krščanstva in judovstva o tem ali je bil Jezus mesija ali ne. Pariška disputacija, znana tudi kot Presojanje Talmuda, je potekala leta 1240 na dvoru francoskega kralja Ludvika IX. Vzrok zanjo je bilo delo judovskega spreobrnjenca v krščanstvo Nicholasa Donina, ki je prevedel Talmud in papežu Gregorju IX. predstavil 35 odlomkov z domnevno bogoskrunsko vsebino o Jezusu Kristusu, Mariji in krščanstvu.

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Barcelonski disput in Jezus Kristus · Jezus Kristus in Pariški disput · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Barcelonski disput in Krščanstvo · Krščanstvo in Pariški disput · Poglej več »

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Barcelonski disput in Talmud · Pariški disput in Talmud · Poglej več »

Tortoški disput

Tortoški disput je bil ena od srednjeveških razprav med katoliškimi in judovskimi teologi, ki je potekala leta 1413-1414 v Tortosi, Katalonija, Aragonsko kraljestvo, zdaj Španija.

Barcelonski disput in Tortoški disput · Pariški disput in Tortoški disput · Poglej več »