104 odnosi: Abas I. Veliki, Abasidski kalifat, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Aras (reka), Armenščina, Armenci, Armenija, Atropatena, Avarščina, Avtoritarnost, Azerbajdžanščina, Azerbajdžanci, Azerbajdžanski manat, Azohške jame, Šiitizem, Širvanšahova palača, Baku, BBC, Blatni vulkani Azerbajdžana, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Cahurščina, Center Hejdarja Alijeva, Cizeliranje (umetnost), Dagestan, De iure - de facto, Dede Korkut, Deviški stolp (Baku), Državna univerza v Bakuju, Druga svetovna vojna, Gazela (pesem), Gibanje neuvrščenih, Gjumri, Gorski Karabah, Gospodarski razvoj, Graviranje, Gruzija, Hejdar Alijev, Ilham Alijev, Indeks človekovega razvoja, Indoevropski jeziki, Iran, Iranski jeziki, Islam, Kadžari, Kamena doba, Karabaški konj, Kaspijsko jezero, Klekljanje, ..., Kura (reka), Lezginščina, Mali Kavkaz, Medijci, Mednarodni denarni sklad, Mihail Gorbačov, Nahičevan, NATO, Nekropola, Omajadski kalifat, Organizacija za prepoved kemičnega orožja, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacija združenih narodov, Paleolitik, Partnerstvo za mir, Pismenost, Plov, Podpredsednik Azerbajdžana, Predsednik Azerbajdžana, Prva svetovna vojna, Razpad Sovjetske zveze, Rdeča armada, Republika, Republika Arcah, Ruščina, Rusija, Ruski imperij, Rusko-perzijska vojna (1804–1813), Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Selevkidsko cesarstvo, Sjunik, Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana, Skiti, Skupnost neodvisnih držav, Sovjetska zveza, Sunitizem, Suzerenstvo, Svet Evrope, Svetovna trgovinska organizacija, Svilna pot, Timuridi, Toktamiš, Turčija, Turščina, Turški jeziki, Višje rastline, Visoki Kavkaz, Vladimir Lenin, Vzhodna Evropa, Wehrmacht, Zakavkazje, Zaratustrstvo, Zlata horda. Razširi indeks (54 več) »
Abas I. Veliki
Abas I. Veliki Abas I. Veliki, perzijski šah, * 27. januar, 1571, Herat, Afganistan, † 19. januar, 1629, Mazandaran, Perzija.
Novo!!: Azerbajdžan in Abas I. Veliki · Poglej več »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Azerbajdžan in Abasidski kalifat · Poglej več »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Azerbajdžan in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Azerbajdžan in Aleksander Veliki · Poglej več »
Aras (reka)
Aras ali Araxes je reka, ki izvira v Turčiji in nato teče vzdolž meje med Turčijo in Armenijo, med Turčijo in območjem Nahičevan v Azerbajdžanu, med Iranom in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke Kure.
Novo!!: Azerbajdžan in Aras (reka) · Poglej več »
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Novo!!: Azerbajdžan in Armenščina · Poglej več »
Armenci
Armenci so narod oz.
Novo!!: Azerbajdžan in Armenci · Poglej več »
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Novo!!: Azerbajdžan in Armenija · Poglej več »
Atropatena
Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.
Novo!!: Azerbajdžan in Atropatena · Poglej več »
Avarščina
Avarščina (avar. магIарул мацI) je jezik kavkaških Avarcev.
Novo!!: Azerbajdžan in Avarščina · Poglej več »
Avtoritarnost
EIU leta 2020. Države, v katerih vladajo avtoritarni sistemi, so prikazane z rdečo. Avtoritarnost je oblika vladanja za katero je značilna močna centraliziranost in omejene politične svoboščine.
Novo!!: Azerbajdžan in Avtoritarnost · Poglej več »
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Novo!!: Azerbajdžan in Azerbajdžanščina · Poglej več »
Azerbajdžanci
Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.
Novo!!: Azerbajdžan in Azerbajdžanci · Poglej več »
Azerbajdžanski manat
Azerbajdžanski manat (iso koda: AZN, simbol: ₼) je od leta 1992 uradna valuta na ozemlju Republike Azerbajdžan, razen v regiji Gorski Karabah.
Novo!!: Azerbajdžan in Azerbajdžanski manat · Poglej več »
Azohške jame
Azohške jame ali Azihške jame (armensko Ազոխիարանձավ, azerbajdžansko Azıx mağarası) je kompleks šestih jam, znan kot bivališče prazgodovinskih ljudi.
Novo!!: Azerbajdžan in Azohške jame · Poglej več »
Šiitizem
Šiitizem (arabsko, perzijsko شیعه) je manjša od obeh glavnih ločin islama, ki ji sledi nekje med 10 in 15 % muslimanov na svetu.
Novo!!: Azerbajdžan in Šiitizem · Poglej več »
Širvanšahova palača
Širvanšahova palača (azerbajdžansko: Şirvanşahlar Sarayı, perzijsko کاخ شروانشاهان) je palača iz 15.
Novo!!: Azerbajdžan in Širvanšahova palača · Poglej več »
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Novo!!: Azerbajdžan in Baku · Poglej več »
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Novo!!: Azerbajdžan in BBC · Poglej več »
Blatni vulkani Azerbajdžana
V Azerbajdžanu je več blatnih vulkanov kot kjerkoli na svetu, široko razširjenih po vsej državi.
Novo!!: Azerbajdžan in Blatni vulkani Azerbajdžana · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Azerbajdžan in Bližnji vzhod · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Azerbajdžan in Bronasta doba · Poglej več »
Cahurščina
Cahurščina je eden lezginskih jezikov, ki spadajo v naško-dagestansko skupino kavkaških jezikov.
Novo!!: Azerbajdžan in Cahurščina · Poglej več »
Center Hejdarja Alijeva
Center Hejdarja Alijeva je 57.500 m² velik stavbni kompleks v Bakuju v Azerbajdžanu, ki ga je zasnovala iraško-britanska arhitektka Zaha Hadid in je znan po svoji značilni arhitekturi in fluidnem, ukrivljenem slogu brez ostrih kotov.
Novo!!: Azerbajdžan in Center Hejdarja Alijeva · Poglej več »
Cizeliranje (umetnost)
Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.
Novo!!: Azerbajdžan in Cizeliranje (umetnost) · Poglej več »
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Novo!!: Azerbajdžan in Dagestan · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Azerbajdžan in De iure - de facto · Poglej več »
Dede Korkut
Knjiga Dede Korkut ali Knjiga Korkut Ata (azerbajdžansko Kitabi-Dədə Qorqud, کتاب دده قورقود, turkmensko Kitaby Dädem Gorkut, turško Dede Korkut Kitabı) je najbolj znana med epskimi zgodbami Oguških Turkov.
Novo!!: Azerbajdžan in Dede Korkut · Poglej več »
Deviški stolp (Baku)
Deviški stolp (azerbajdžansko Qız qalası) je spomenik iz 12.
Novo!!: Azerbajdžan in Deviški stolp (Baku) · Poglej več »
Državna univerza v Bakuju
Državna univerza v Bakuju (azerbajdžansko Bakı Dövlət Universiteti (BDU)) je javna univerza v Bakuju v Azerbajdžanu.
Novo!!: Azerbajdžan in Državna univerza v Bakuju · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Azerbajdžan in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gazela (pesem)
Gazela (arabsko: ghasal - pletivo, preja) je krajša arabsko-perzijska nekitična lirsko pesniška oblika.
Novo!!: Azerbajdžan in Gazela (pesem) · Poglej več »
Gibanje neuvrščenih
Države opazovalke Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav.
Novo!!: Azerbajdžan in Gibanje neuvrščenih · Poglej več »
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Novo!!: Azerbajdžan in Gjumri · Poglej več »
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Novo!!: Azerbajdžan in Gorski Karabah · Poglej več »
Gospodarski razvoj
Gospodarski in socialni razvoj je v ekonomskem proučevanju javnega sektorja proces izboljševanja gospodarske blaginje in kakovosti življenja naroda, regije, lokalne skupnosti ali posameznika v skladu z zastavljenimi cilji.
Novo!!: Azerbajdžan in Gospodarski razvoj · Poglej več »
Graviranje
Graviranje je praksa vrezovanja motiva na trdo, navadno ravno površino z rezanjem utorov z rezilom.
Novo!!: Azerbajdžan in Graviranje · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Azerbajdžan in Gruzija · Poglej več »
Hejdar Alijev
Heydar Alirza oğlu Aliyev, azerbajdžanski častnik in politik, * 10. maj 1923, Nahičevan, Azerbajdžanska SSR, Sovjetska zveza (zdaj Azerbajdžan), † 12. december 2003, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.
Novo!!: Azerbajdžan in Hejdar Alijev · Poglej več »
Ilham Alijev
Ilham Hejdar oglu Alijev (İlham Heydər oğlu Əliyev), azerbajdžanski politik, * 24. december 1961, Baku Alijev je aktualni predsednik Republike Azerbajdžan.
Novo!!: Azerbajdžan in Ilham Alijev · Poglej več »
Indeks človekovega razvoja
Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.
Novo!!: Azerbajdžan in Indeks človekovega razvoja · Poglej več »
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Novo!!: Azerbajdžan in Indoevropski jeziki · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Azerbajdžan in Iran · Poglej več »
Iranski jeziki
Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Azerbajdžan in Iranski jeziki · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Azerbajdžan in Islam · Poglej več »
Kadžari
Rodbina Kadžar (perzijsko سلسله قاجار Selsele-ye Qājār) je bila iranskaAbbas Amanat, The Pivot of the Universe: Nasir Al-Din Shah Qajar and the Iranian Monarchy, 1831–1896, I. B. Tauris, pp 2–3 kraljevska rodbina turškega poreklaCyrus Ghani.
Novo!!: Azerbajdžan in Kadžari · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Azerbajdžan in Kamena doba · Poglej več »
Karabaški konj
Karabaški konj (azerbajdžansko Qarabağ atı), v ruščini znan tudi kot Karabai ali Karabakhskaja, je dirkalni in jahalni konj v gorskih stepah.
Novo!!: Azerbajdžan in Karabaški konj · Poglej več »
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Novo!!: Azerbajdžan in Kaspijsko jezero · Poglej več »
Klekljanje
Klekljanje je obrt pri kateri klekljar-ica, s kleklji izdeljuje čipko.
Novo!!: Azerbajdžan in Klekljanje · Poglej več »
Kura (reka)
Kura je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero.
Novo!!: Azerbajdžan in Kura (reka) · Poglej več »
Lezginščina
Lezgínščina (lezginsko лезги чIал, lezgi čʼal) je jezik Lezginov, ki živijo v jugovzhodnem delu Dagestana in na severu Azerbajdžana.
Novo!!: Azerbajdžan in Lezginščina · Poglej več »
Mali Kavkaz
Mali Kavkaz je drugi od dveh glavnih gorskih območij Kavkaza, dolžine približno 600 km.
Novo!!: Azerbajdžan in Mali Kavkaz · Poglej več »
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Novo!!: Azerbajdžan in Medijci · Poglej več »
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Novo!!: Azerbajdžan in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Novo!!: Azerbajdžan in Mihail Gorbačov · Poglej več »
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Novo!!: Azerbajdžan in Nahičevan · Poglej več »
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Novo!!: Azerbajdžan in NATO · Poglej več »
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Novo!!: Azerbajdžan in Nekropola · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Azerbajdžan in Omajadski kalifat · Poglej več »
Organizacija za prepoved kemičnega orožja
Organizacija za prepoved kemičnega orožja je medvladna organizacija s sedežem v Haagu na Nizozemskem.
Novo!!: Azerbajdžan in Organizacija za prepoved kemičnega orožja · Poglej več »
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) (angleško: Organization for Security and Co-operation in Europe; kratica: OSCE) je mednarodna organizacija za varnost.
Novo!!: Azerbajdžan in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi · Poglej več »
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Novo!!: Azerbajdžan in Organizacija združenih narodov · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Azerbajdžan in Paleolitik · Poglej več »
Partnerstvo za mir
Države, ki si prizadevajo za članstvo v Partnerstvu za mir Partnerstvo za mir (angleško Partnership for Peace) je program zveze NATO, katerega namen je ustvariti zaupanje in sodelovanje med NATO-m ter drugimi državami v Evropi in azijskem delu bivše Sovjetske zveze.
Novo!!: Azerbajdžan in Partnerstvo za mir · Poglej več »
Pismenost
url-status.
Novo!!: Azerbajdžan in Pismenost · Poglej več »
Plov
Tadžikistanec pripravlja plov Plov ali aş (tudi ash, polao, pilau, pulao) je azijska jed, sestavljena iz riža ali zdroba, ki je popečen na olju in nato kuhan v mesni juhi.
Novo!!: Azerbajdžan in Plov · Poglej več »
Podpredsednik Azerbajdžana
Podpredsednik Azerbajdžana (izvorno: I vítse-prezídent) je druga najvišja ustavna funkcija v Azerbajdžanu, takoj za predsednikom.
Novo!!: Azerbajdžan in Podpredsednik Azerbajdžana · Poglej več »
Predsednik Azerbajdžana
Predsednik Azerbajdžana (izvorno: Azərbaycan Prezidenti) je vodja Republike Azerbajdžan in njegova izvršilna oblast.
Novo!!: Azerbajdžan in Predsednik Azerbajdžana · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Azerbajdžan in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Novo!!: Azerbajdžan in Razpad Sovjetske zveze · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Azerbajdžan in Rdeča armada · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: Azerbajdžan in Republika · Poglej več »
Republika Arcah
Arcah, uradno Republika Arcah (prej Gorskokarabaška republika; armensko Arc'ahi Hanrapetut'jun oz. Lernajin Gharabaghi Hanrapetut'jun), je bila (do 2023) samooklicana država v južnem Kavkazu v regiji Gorski Karabah z večinsko armenskim prebivalstvom.
Novo!!: Azerbajdžan in Republika Arcah · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Azerbajdžan in Ruščina · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Azerbajdžan in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Azerbajdžan in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko-perzijska vojna (1804–1813)
Rusko-perzijska vojna je bila vojna med Ruskim in Perzijskem imperijem, ki se je začel zaradi teritorialnega spora glede jugozahodne obale Kaspijskega morja in Zakavkazja.
Novo!!: Azerbajdžan in Rusko-perzijska vojna (1804–1813) · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Azerbajdžan in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Azerbajdžan in Seldžuki · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Azerbajdžan in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Sjunik
Sjunik je najjužnejša provinca (marz) Armenije.
Novo!!: Azerbajdžan in Sjunik · Poglej več »
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana predstavljajo rastlinstvo in živalstvo, lov, življenjski slog in kulturo od predzgodovinskega do srednjeveškega obdobja.
Novo!!: Azerbajdžan in Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana · Poglej več »
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Novo!!: Azerbajdžan in Skiti · Poglej več »
Skupnost neodvisnih držav
Zastava Skupnosti neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav je ohlapno združenje 12 držav, nekdanjih republik oz.
Novo!!: Azerbajdžan in Skupnost neodvisnih držav · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Azerbajdžan in Sovjetska zveza · Poglej več »
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Novo!!: Azerbajdžan in Sunitizem · Poglej več »
Suzerenstvo
Suzerenstvo ali sizerenstvo ('nadvladarstvo') je naziv za razmerje v katerem ima nek vladar ali država pravico od drugega vladarja, naroda ali države zahtevati davek, oziroma v večji ali manjši meri upravljati z njihovimi zunanjimi zadevami.
Novo!!: Azerbajdžan in Suzerenstvo · Poglej več »
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Novo!!: Azerbajdžan in Svet Evrope · Poglej več »
Svetovna trgovinska organizacija
Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).
Novo!!: Azerbajdžan in Svetovna trgovinska organizacija · Poglej več »
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Novo!!: Azerbajdžan in Svilna pot · Poglej več »
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Novo!!: Azerbajdžan in Timuridi · Poglej več »
Toktamiš
Toktamiš (tatarsko Тухтамыш, Tuktamiš, mongolsko Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan Modre horde, ki je Modro in Belo hordo, dela Zlate horde, za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli 1342, Modra horda, † 1406, Sibirija.
Novo!!: Azerbajdžan in Toktamiš · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Azerbajdžan in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Azerbajdžan in Turščina · Poglej več »
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Novo!!: Azerbajdžan in Turški jeziki · Poglej več »
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Novo!!: Azerbajdžan in Višje rastline · Poglej več »
Visoki Kavkaz
Visoki Kavkaz je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.
Novo!!: Azerbajdžan in Visoki Kavkaz · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Azerbajdžan in Vladimir Lenin · Poglej več »
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Novo!!: Azerbajdžan in Vzhodna Evropa · Poglej več »
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Novo!!: Azerbajdžan in Wehrmacht · Poglej več »
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Novo!!: Azerbajdžan in Zakavkazje · Poglej več »
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Novo!!: Azerbajdžan in Zaratustrstvo · Poglej več »
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Novo!!: Azerbajdžan in Zlata horda · Poglej več »
Preusmerja sem:
Azerbaijan, Azerbajdžanska republika, Azerbejdžan.