Podobnosti med Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija
Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija še 58 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachenski mir (1748), Alzacija, Antwerpen, Šelda, Šlezija, Šlezijske vojne, Češka (zgodovinska dežela), Bourboni, Bratislava, Bruselj, Donava, Dresden, Dunaj, Elizabeta Ruska, Evgen Savojski, Filip Parmski, Filip V. Španski, Flandrija, Franc I. Štefan Lotarinški, Francija, Frankfurt ob Majni, Freiburg im Breisgau, Genovska republika, Guastalla, Habsburžani, Jožef I. Habsburški, Južna Nizozemska, Karel Aleksander Lotarinški, Karel VII. Wittelsbach, Katolištvo, ..., Leopold I. Habsburški, Linz, Lotaringija, Ludvik XV. Francoski, Marija Terezija, München, Metz, Moravska, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Pad, Parma, Piacenza, Poljska nasledstvena vojna, Porenje, Praga, Pragmatična sankcija, Protestantizem, Prusija, Ren, Republika Nizozemska, Saška (volilna kneževina), Sudeti, Sveto rimsko cesarstvo, Volilna kneževina Bavarska, Wittelsbachi, Wormska pogodba (1743), Zgornja Avstrija. Razširi indeks (28 več) »
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Aachenski mir (1748) in Avstrijska nasledstvena vojna · Aachenski mir (1748) in Habsburška monarhija ·
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Alzacija in Avstrijska nasledstvena vojna · Alzacija in Habsburška monarhija ·
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Antwerpen in Avstrijska nasledstvena vojna · Antwerpen in Habsburška monarhija ·
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Šelda in Avstrijska nasledstvena vojna · Šelda in Habsburška monarhija ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Avstrijska nasledstvena vojna · Šlezija in Habsburška monarhija ·
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Šlezijske vojne in Avstrijska nasledstvena vojna · Šlezijske vojne in Habsburška monarhija ·
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Avstrijska nasledstvena vojna in Češka (zgodovinska dežela) · Habsburška monarhija in Češka (zgodovinska dežela) ·
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Avstrijska nasledstvena vojna in Bourboni · Bourboni in Habsburška monarhija ·
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Avstrijska nasledstvena vojna in Bratislava · Bratislava in Habsburška monarhija ·
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Avstrijska nasledstvena vojna in Bruselj · Bruselj in Habsburška monarhija ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Avstrijska nasledstvena vojna in Donava · Donava in Habsburška monarhija ·
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Avstrijska nasledstvena vojna in Dresden · Dresden in Habsburška monarhija ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Avstrijska nasledstvena vojna in Dunaj · Dunaj in Habsburška monarhija ·
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Avstrijska nasledstvena vojna in Elizabeta Ruska · Elizabeta Ruska in Habsburška monarhija ·
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Avstrijska nasledstvena vojna in Evgen Savojski · Evgen Savojski in Habsburška monarhija ·
Filip Parmski
Filip Parmski, španski princ, vojvoda v Parmi, Piacenzi in Guastalli, * 15. marec 1720, Madrid, † 18. julij 1765, Alessandria.
Avstrijska nasledstvena vojna in Filip Parmski · Filip Parmski in Habsburška monarhija ·
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Avstrijska nasledstvena vojna in Filip V. Španski · Filip V. Španski in Habsburška monarhija ·
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Avstrijska nasledstvena vojna in Flandrija · Flandrija in Habsburška monarhija ·
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Avstrijska nasledstvena vojna in Franc I. Štefan Lotarinški · Franc I. Štefan Lotarinški in Habsburška monarhija ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Avstrijska nasledstvena vojna in Francija · Francija in Habsburška monarhija ·
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Avstrijska nasledstvena vojna in Frankfurt ob Majni · Frankfurt ob Majni in Habsburška monarhija ·
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Avstrijska nasledstvena vojna in Freiburg im Breisgau · Freiburg im Breisgau in Habsburška monarhija ·
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Avstrijska nasledstvena vojna in Genovska republika · Genovska republika in Habsburška monarhija ·
Guastalla
Guastalla je mesto in občina v pokrajini Reggio Emilia v deželi Emiliji - Romanji v Italiji.
Avstrijska nasledstvena vojna in Guastalla · Guastalla in Habsburška monarhija ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburžani · Habsburška monarhija in Habsburžani ·
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Avstrijska nasledstvena vojna in Jožef I. Habsburški · Habsburška monarhija in Jožef I. Habsburški ·
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Avstrijska nasledstvena vojna in Južna Nizozemska · Habsburška monarhija in Južna Nizozemska ·
Karel Aleksander Lotarinški
Karel Aleksander Lotarinški in Barski, cesarski feldmaršal, guverner na Avstrijskem Nizozemskem, * 12. december 1712, Lunéville, † 4. julij 1780, Tervuren, blizu Bruslja.
Avstrijska nasledstvena vojna in Karel Aleksander Lotarinški · Habsburška monarhija in Karel Aleksander Lotarinški ·
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Avstrijska nasledstvena vojna in Karel VII. Wittelsbach · Habsburška monarhija in Karel VII. Wittelsbach ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Avstrijska nasledstvena vojna in Katolištvo · Habsburška monarhija in Katolištvo ·
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Avstrijska nasledstvena vojna in Leopold I. Habsburški · Habsburška monarhija in Leopold I. Habsburški ·
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Avstrijska nasledstvena vojna in Linz · Habsburška monarhija in Linz ·
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Avstrijska nasledstvena vojna in Lotaringija · Habsburška monarhija in Lotaringija ·
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Avstrijska nasledstvena vojna in Ludvik XV. Francoski · Habsburška monarhija in Ludvik XV. Francoski ·
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Avstrijska nasledstvena vojna in Marija Terezija · Habsburška monarhija in Marija Terezija ·
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Avstrijska nasledstvena vojna in München · Habsburška monarhija in München ·
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Avstrijska nasledstvena vojna in Metz · Habsburška monarhija in Metz ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Avstrijska nasledstvena vojna in Moravska · Habsburška monarhija in Moravska ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Avstrijska nasledstvena vojna in Ogrska · Habsburška monarhija in Ogrska ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Avstrijska nasledstvena vojna in Osmansko cesarstvo · Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo ·
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Avstrijska nasledstvena vojna in Pad · Habsburška monarhija in Pad ·
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente. Parmski Etruščani so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega parma. Italijanski pesnik Attilio Bertolucci (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot prestolnici bi Parmi pripadala reka, a ker je to majhna prestolnica, ji je bil dodeljen le potok, ki je pogosto suh.".
Avstrijska nasledstvena vojna in Parma · Habsburška monarhija in Parma ·
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Avstrijska nasledstvena vojna in Piacenza · Habsburška monarhija in Piacenza ·
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Avstrijska nasledstvena vojna in Poljska nasledstvena vojna · Habsburška monarhija in Poljska nasledstvena vojna ·
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Avstrijska nasledstvena vojna in Porenje · Habsburška monarhija in Porenje ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Avstrijska nasledstvena vojna in Praga · Habsburška monarhija in Praga ·
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Avstrijska nasledstvena vojna in Pragmatična sankcija · Habsburška monarhija in Pragmatična sankcija ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Avstrijska nasledstvena vojna in Protestantizem · Habsburška monarhija in Protestantizem ·
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Avstrijska nasledstvena vojna in Prusija · Habsburška monarhija in Prusija ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Avstrijska nasledstvena vojna in Ren · Habsburška monarhija in Ren ·
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Avstrijska nasledstvena vojna in Republika Nizozemska · Habsburška monarhija in Republika Nizozemska ·
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Avstrijska nasledstvena vojna in Saška (volilna kneževina) · Habsburška monarhija in Saška (volilna kneževina) ·
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Avstrijska nasledstvena vojna in Sudeti · Habsburška monarhija in Sudeti ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Avstrijska nasledstvena vojna in Sveto rimsko cesarstvo · Habsburška monarhija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Avstrijska nasledstvena vojna in Volilna kneževina Bavarska · Habsburška monarhija in Volilna kneževina Bavarska ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Avstrijska nasledstvena vojna in Wittelsbachi · Habsburška monarhija in Wittelsbachi ·
Wormska pogodba (1743)
Wormska pogodba, politično in vojaško zavezništvo med Veliko Britanijo, Avstrijo in Sardinskim kraljestvom, sklenjeno med avstrijsko nasledstveno vojno, 13. septembra 1743 v Wormsu.
Avstrijska nasledstvena vojna in Wormska pogodba (1743) · Habsburška monarhija in Wormska pogodba (1743) ·
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Avstrijska nasledstvena vojna in Zgornja Avstrija · Habsburška monarhija in Zgornja Avstrija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija
Primerjava med Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija
Avstrijska nasledstvena vojna 128 odnose, medtem ko je Habsburška monarhija 277. Saj imajo skupno 58, indeks Jaccard je 14.32% = 58 / (128 + 277).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avstrijska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: