Podobnosti med Avstrija in Reka, Hrvaška
Avstrija in Reka, Hrvaška še 52 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijsko cesarstvo, Železniški prevoz, Barok, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Fašizem, Frankovsko cesarstvo, Friderik III. Habsburški, Gustav Klimt, Habsburžani, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Italija, Italijani, Judje, Jugoslovanska ljudska armada, Kalvinizem, Karel VI. Habsburški, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Langobardi, Luteranstvo, Madžarščina, Madžarska, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Terezija, Multimedijski center RTV Slovenija, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Narečje, ..., Nemčija, Nemščina, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Poljščina, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Revolucije leta 1848, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Slovani, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Srbščina, Srbi, Srbija, Srednjeevropski čas, St. Pölten, The New York Times, Tretji rajh, Trst, Vzhodna pravoslavna cerkev. Razširi indeks (22 več) »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrija in Avstrijsko cesarstvo · Avstrijsko cesarstvo in Reka, Hrvaška ·
Železniški prevoz
Slovenskih železnic Kompozicija tovornega vlaka Železniški postaji Ljubljana Železniški transport tudi železniški prevoz, je voden način kopenskega transporta, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po železniških tirih.
Avstrija in Železniški prevoz · Reka, Hrvaška in Železniški prevoz ·
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Avstrija in Barok · Barok in Reka, Hrvaška ·
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Avstrija in Društvo narodov · Društvo narodov in Reka, Hrvaška ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Avstrija in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Reka, Hrvaška ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Avstrija in Fašizem · Fašizem in Reka, Hrvaška ·
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Avstrija in Frankovsko cesarstvo · Frankovsko cesarstvo in Reka, Hrvaška ·
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Avstrija in Friderik III. Habsburški · Friderik III. Habsburški in Reka, Hrvaška ·
Gustav Klimt
Gustav Klimt, avstrijski slikar in ilustrator, * 14. julij 1862, Baumgarten pri Dunaju, Avstrijsko cesarstvo, † 6. februar 1918, Dunaj-Neubau, Avstro-Ogrska.
Avstrija in Gustav Klimt · Gustav Klimt in Reka, Hrvaška ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Avstrija in Habsburžani · Habsburžani in Reka, Hrvaška ·
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Avstrija in Hrvaščina · Hrvaščina in Reka, Hrvaška ·
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Avstrija in Hrvaška · Hrvaška in Reka, Hrvaška ·
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Avstrija in Hrvati · Hrvati in Reka, Hrvaška ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Avstrija in Italija · Italija in Reka, Hrvaška ·
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Avstrija in Italijani · Italijani in Reka, Hrvaška ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Avstrija in Judje · Judje in Reka, Hrvaška ·
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Avstrija in Jugoslovanska ljudska armada · Jugoslovanska ljudska armada in Reka, Hrvaška ·
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Avstrija in Kalvinizem · Kalvinizem in Reka, Hrvaška ·
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Avstrija in Karel VI. Habsburški · Karel VI. Habsburški in Reka, Hrvaška ·
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Avstrija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Reka, Hrvaška ·
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Avstrija in Langobardi · Langobardi in Reka, Hrvaška ·
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Avstrija in Luteranstvo · Luteranstvo in Reka, Hrvaška ·
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Avstrija in Madžarščina · Madžarščina in Reka, Hrvaška ·
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Avstrija in Madžarska · Madžarska in Reka, Hrvaška ·
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Avstrija in Maksimilijan I. Habsburški · Maksimilijan I. Habsburški in Reka, Hrvaška ·
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Avstrija in Marija Terezija · Marija Terezija in Reka, Hrvaška ·
Multimedijski center RTV Slovenija
Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.
Avstrija in Multimedijski center RTV Slovenija · Multimedijski center RTV Slovenija in Reka, Hrvaška ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Avstrija in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Reka, Hrvaška ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Avstrija in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Reka, Hrvaška ·
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Avstrija in Narečje · Narečje in Reka, Hrvaška ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Avstrija in Nemčija · Nemčija in Reka, Hrvaška ·
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Avstrija in Nemščina · Nemščina in Reka, Hrvaška ·
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Avstrija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo in Reka, Hrvaška ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Avstrija in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Reka, Hrvaška ·
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Avstrija in Poljščina · Poljščina in Reka, Hrvaška ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Avstrija in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Reka, Hrvaška ·
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Avstrija in Prvo Francosko cesarstvo · Prvo Francosko cesarstvo in Reka, Hrvaška ·
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Avstrija in Revolucije leta 1848 · Reka, Hrvaška in Revolucije leta 1848 ·
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Avstrija in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Reka, Hrvaška in Senžermenska mirovna pogodba (1919) ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Avstrija in Slovani · Reka, Hrvaška in Slovani ·
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Avstrija in Slovenščina · Reka, Hrvaška in Slovenščina ·
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Avstrija in Slovenci · Reka, Hrvaška in Slovenci ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Avstrija in Slovenija · Reka, Hrvaška in Slovenija ·
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Avstrija in Srbščina · Reka, Hrvaška in Srbščina ·
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Avstrija in Srbi · Reka, Hrvaška in Srbi ·
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Avstrija in Srbija · Reka, Hrvaška in Srbija ·
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Avstrija in Srednjeevropski čas · Reka, Hrvaška in Srednjeevropski čas ·
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Avstrija in St. Pölten · Reka, Hrvaška in St. Pölten ·
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Avstrija in The New York Times · Reka, Hrvaška in The New York Times ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Avstrija in Tretji rajh · Reka, Hrvaška in Tretji rajh ·
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Avstrija in Trst · Reka, Hrvaška in Trst ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Avstrija in Vzhodna pravoslavna cerkev · Reka, Hrvaška in Vzhodna pravoslavna cerkev ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avstrija in Reka, Hrvaška imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avstrija in Reka, Hrvaška
Primerjava med Avstrija in Reka, Hrvaška
Avstrija 543 odnose, medtem ko je Reka, Hrvaška 252. Saj imajo skupno 52, indeks Jaccard je 6.54% = 52 / (543 + 252).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avstrija in Reka, Hrvaška. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: