Avstralija in Kljunaši

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Avstralija in Kljunaši

Avstralija vs. Kljunaši

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza. Kljunaši (znanstveno ime Ornithorhynchidae) so ena izmed zadnjih dveh še živečih družin v redu stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Avstralija in Endemit · Endemit in Kljunaši · Poglej več »

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Avstralija in Jajce · Jajce in Kljunaši · Poglej več »

Kljunaš

Kljunaš (znanstveno ime Ornithorhynchus anatinus) je delno vodni sesalec iz reda stokovcev, razširjen po vodotokih vzhodnega dela Avstralije vključno s Tasmanijo.

Avstralija in Kljunaš · Kljunaš in Kljunaši · Poglej več »

Kljunati ježki

Kljunàti jéžki (znanstveno ime Tachyglossidae) so poleg kljunašev zadnji predstavniki stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.

Avstralija in Kljunati ježki · Kljunaši in Kljunati ježki · Poglej več »

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Avstralija in Plenilstvo · Kljunaši in Plenilstvo · Poglej več »

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Avstralija in Sesalci · Kljunaši in Sesalci · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Avstralija in Voda · Kljunaši in Voda · Poglej več »