Podobnosti med Avguštin iz Hipona in Origen
Avguštin iz Hipona in Origen še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Arijanstvo, Cerkev (organizacija), Cerkveni očetje, Filozofija, Jezus Kristus, Krščanstvo, Latinščina, Manihejstvo, Patrologija, Platon, Rim, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev.
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Arijanstvo in Avguštin iz Hipona · Arijanstvo in Origen ·
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Avguštin iz Hipona in Cerkev (organizacija) · Cerkev (organizacija) in Origen ·
Cerkveni očetje
Cerkveni očetje so krščanski avtorji prvih stoletij, ki so prve priče oblikovanja teologije.
Avguštin iz Hipona in Cerkveni očetje · Cerkveni očetje in Origen ·
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Avguštin iz Hipona in Filozofija · Filozofija in Origen ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Avguštin iz Hipona in Jezus Kristus · Jezus Kristus in Origen ·
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Avguštin iz Hipona in Krščanstvo · Krščanstvo in Origen ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Avguštin iz Hipona in Latinščina · Latinščina in Origen ·
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Avguštin iz Hipona in Manihejstvo · Manihejstvo in Origen ·
Patrologija
Patrologíja ali patrístika je teološka disciplina, veda o cerkvenih očetih, krščanskih avtorjih iz prvih stoletij, in o njihovih pogledih.
Avguštin iz Hipona in Patrologija · Origen in Patrologija ·
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Avguštin iz Hipona in Platon · Origen in Platon ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Avguštin iz Hipona in Rim · Origen in Rim ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Avguštin iz Hipona in Rimsko cesarstvo · Origen in Rimsko cesarstvo ·
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Avguštin iz Hipona in Rimskokatoliška cerkev · Origen in Rimskokatoliška cerkev ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avguštin iz Hipona in Origen imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avguštin iz Hipona in Origen
Primerjava med Avguštin iz Hipona in Origen
Avguštin iz Hipona 74 odnose, medtem ko je Origen 76. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 8.67% = 13 / (74 + 76).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avguštin iz Hipona in Origen. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: