Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Atom, Atomska, molekulska in optična fizika, Bohrov polmer, Dolžina, Električni naboj, Elektron, Energija, Hartreejeva energija, Jedrska fizika, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Mirovna masa, Osnovni naboj, Schrödingerjeva enačba, Vodik.
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Atomske enote in Atom · Poglej več »
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Novo!!: Atomske enote in Atomska, molekulska in optična fizika · Poglej več »
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Novo!!: Atomske enote in Bohrov polmer · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Atomske enote in Dolžina · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Atomske enote in Električni naboj · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Atomske enote in Elektron · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Atomske enote in Energija · Poglej več »
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Novo!!: Atomske enote in Hartreejeva energija · Poglej več »
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Novo!!: Atomske enote in Jedrska fizika · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Atomske enote in Masa · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Atomske enote in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Atomske enote in Meritev · Poglej več »
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Novo!!: Atomske enote in Mirovna masa · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Atomske enote in Osnovni naboj · Poglej več »
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Novo!!: Atomske enote in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Atomske enote in Vodik · Poglej več »
