Arheološko najdišče Mérida in Mérida, Španija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Arheološko najdišče Mérida in Mérida, Španija

Arheološko najdišče Mérida vs. Mérida, Španija

Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku. Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.

Abd Al Rahman II.

Abd Al Rahman II. (arabsko عبد الرحمن الثاني‎, DIN ʿAbd ar-Raḥman ibn al-Ḥakam, špansko Abderramán II) je bil od leta 822 do 852 omajadski emir Kordovskega emirata, * 788, Toledo, Kordovski emirat, † 852, Córdoba, Kordovski emirat.

Abd Al Rahman II. in Arheološko najdišče Mérida · Abd Al Rahman II. in Mérida, Španija · Poglej več »

Akvadukt (most)

Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.

Akvadukt (most) in Arheološko najdišče Mérida · Akvadukt (most) in Mérida, Španija · Poglej več »

Alcazaba, Mérida

Alcazaba v Méridi, Španija (špansko Alcazaba de Mérida), je arabska trdnjava iz 9.

Alcazaba, Mérida in Arheološko najdišče Mérida · Alcazaba, Mérida in Mérida, Španija · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Španija in Arheološko najdišče Mérida · Španija in Mérida, Španija · Poglej več »

Diana

Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.

Arheološko najdišče Mérida in Diana · Diana in Mérida, Španija · Poglej več »

Ekstremadura

Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je španščina. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Ekstremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional).

Arheološko najdišče Mérida in Ekstremadura · Ekstremadura in Mérida, Španija · Poglej več »

Emerita Augusta

Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.

Arheološko najdišče Mérida in Emerita Augusta · Emerita Augusta in Mérida, Španija · Poglej več »

Forum

Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.

Arheološko najdišče Mérida in Forum · Forum in Mérida, Španija · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Arheološko najdišče Mérida in Gaj Avgust Oktavijan · Gaj Avgust Oktavijan in Mérida, Španija · Poglej več »

Kordovski emirat

Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.

Arheološko najdišče Mérida in Kordovski emirat · Kordovski emirat in Mérida, Španija · Poglej več »

Portik

Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.

Arheološko najdišče Mérida in Portik · Mérida, Španija in Portik · Poglej več »

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.

Arheološko najdišče Mérida in Rimska provinca · Mérida, Španija in Rimska provinca · Poglej več »

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Arheološko najdišče Mérida in Trajan · Mérida, Španija in Trajan · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Arheološko najdišče Mérida in Vizigotsko kraljestvo · Mérida, Španija in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »