Andaluzija in Velika mošeja, Córdoba

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Andaluzija in Velika mošeja, Córdoba

Andaluzija vs. Velika mošeja, Córdoba

Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji. Velika mošeja (špansko Mezquita–catedral de Córdoba ali Mezquita de Córdoba, tudi Stolnica Marijinega vnebovzetja) v Córdobi, Španija, je velika srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico.

Al Hakam II.

Al Hakam II. (arabsko الحكمالثاني ابن عبد الرحمن‎, DIN al-Ḥakam II ibn Abd al-Raḥmān III, špansko Alhakén II) je bil drugi kalif arabskega kalifata Al Andaluz na Iberskem polotoku v sedanji Španiji, ki je vladal od leta 961 do 976, * 13.

Al Hakam II. in Andaluzija · Al Hakam II. in Velika mošeja, Córdoba · Poglej več »

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Andaluzija in Kordova · Kordova in Velika mošeja, Córdoba · Poglej več »

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Andaluzija in Omajadski kalifat · Omajadski kalifat in Velika mošeja, Córdoba · Poglej več »

Rekonkvista

Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.

Andaluzija in Rekonkvista · Rekonkvista in Velika mošeja, Córdoba · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Andaluzija in Vizigotsko kraljestvo · Velika mošeja, Córdoba in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »