Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Annie Besant, Durgiana tempelj, Gurdvara, Hanuman, Hindijščina, Indija, Mahatma Gandhi, Metropolitansko območje, Monsun, Muzej razdelitve, New Delhi, Pakistan, Pandžab, Indija, Prva svetovna vojna, Rama, Ramajana, Sikhizem, Trdnjava Gobindgarh, Wagah, Zlati tempelj.
Annie Besant
Annie Besant Wood, politična reformatorka, borka za pravice žensk, teozfistka in indijska nacionalistka, * 1. oktober 1847, Clapham, London, Anglija, † 20. oktober 1933, Adyar, Indija.
Novo!!: Amritsar in Annie Besant · Poglej več »
Durgiana tempelj
Durgiana tempelj ali Šri Durgiana Mandir (gurmukhi ਸ਼੍ਰੀ ਦੁਰਗਿਆਨਾ ਮੰਦਿਰ) (devnagari श्री दुर्गियान ा मंदिर), je hindujski tempelj v mestu Amritsar v Pandžabu v Indiji.
Novo!!: Amritsar in Durgiana tempelj · Poglej več »
Gurdvara
Gurdvara (včasih zapisana kot gurudvara) (gurmukhi ਗੁਰਦੁਆਰਾ guradu'ārā, kar pomeni 'Vrata do Guruja') je kraj zbiranja in čaščenja za sikhe.
Novo!!: Amritsar in Gurdvara · Poglej več »
Hanuman
Hanuman (Sanskrit हनुमान, hanumāna) je v hinduizmu vanara, ki je pomagal Rami pri reševanju njegove žene Site iz rok rakšaskega kralja Ravana.
Novo!!: Amritsar in Hanuman · Poglej več »
Hindijščina
Hindijščina je indoevropski jezik, ki ga večinoma govorijo v zveznih državah severne in srednje Indije.
Novo!!: Amritsar in Hindijščina · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Amritsar in Indija · Poglej več »
Mahatma Gandhi
Mohandás Karamčand Gándhi (devanāgarī मोहनदास करमचन्द गान्धी), splošno znan kot Mahatma Gandhi (sanskrt Mahatma - velika duša), indijski politik, odvetnik in aktivist, * 2. oktober 1869, Porbandar, Gudžarat, Britanska Indija, † 30. januar 1948, New Delhi, Indija.
Novo!!: Amritsar in Mahatma Gandhi · Poglej več »
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Novo!!: Amritsar in Metropolitansko območje · Poglej več »
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Novo!!: Amritsar in Monsun · Poglej več »
Muzej razdelitve
Muzej razdelitve je javni muzej v mestni hiši Amritsarja v Pandžabu v Indiji.
Novo!!: Amritsar in Muzej razdelitve · Poglej več »
New Delhi
New Delhi je glavno mesto Indije.
Novo!!: Amritsar in New Delhi · Poglej več »
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Novo!!: Amritsar in Pakistan · Poglej več »
Pandžab, Indija
Pandžab je indijska zvezna država s površino 50.362 km² in skoraj 28 milijoni prebivalcev (po popisu leta 2011).
Novo!!: Amritsar in Pandžab, Indija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Amritsar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rama
Ramenski obroč ali rama je večsklepni sistem, sestavljen iz petih med seboj ločenih sklepov, ki so funkcionalno združeni v dve skupini.
Novo!!: Amritsar in Rama · Poglej več »
Ramajana
Rama (desno) sedi na ramenih Hanumana Ramajana /izgovori Rāmāyaṇa/ (devanāgarī/nāgarī: रामायण), je drugi od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, prvi je Mahabharata.
Novo!!: Amritsar in Ramajana · Poglej več »
Sikhizem
Sikhovski romar pred Zlatim templjem v Amritsaru Sikhizem je ena izmed najmlajših in najbolj razširjenih monoteističnih svetovnih religij.
Novo!!: Amritsar in Sikhizem · Poglej več »
Trdnjava Gobindgarh
Trdnjava Gobindgarh je zgodovinska vojaška utrdba v središču mesta Amritsar v indijski zvezni državi Pandžab.
Novo!!: Amritsar in Trdnjava Gobindgarh · Poglej več »
Wagah
Wagah (pandžabsko واگھا; urdujsko واہگہ), napisano tudi Wagha, je vaški in sindikalni svet (UC 181) v coni Wahga blizu mestnega okrožja Lahore v Pakistanu.
Novo!!: Amritsar in Wagah · Poglej več »
Zlati tempelj
Zlati tempelj (znan tudi kot Harimandir Sahib, 'božje prebivališče', pandžabska izgovorjava) ali Darbār Sahib, 'vzvišen dvor', ali Suvaran Mandir) je gurdvara v mestu Amritsar, Pandžab, Indija. Je najpomembnejše duhovno mesto sikhizma. To je eno najsvetejših mest v sikhizmu, poleg Gurdvara Darbar Sahib Kartarpur v Kartarpurju, Pakistan in Gurdvara Džanam Asthan v Nankana Sahib. Umetni bazen na mestu templja je dokončal četrti sikhovski guru, Guru Ram Das, leta 1577. Leta 1604 je guru Ardžan Dev, peti sikhovski guru, postavil kopijo Adi Grantha v Harmandir Sahib in je vidna oseba v razvoju gurdvare, ki jo je zgradil v 16. stoletju. Gurdvaro so večkrat obnovili Sikhi, potem ko je postala tarča preganjanja in so jo večkrat uničili Moguli in invazivne afganistanske vojske. Maharadža Randžit Singh je po ustanovitvi Sikhovskega imperija leta 1809 ponovno zgradil iz marmorja in bakra in leta 1830 svetišče prekril z zlatimi lističi. To je vodilo do imena Zlati tempelj. Zlati tempelj je duhovno najpomembnejše svetišče v sikhizmu. Postal je središče gibanja Singh Sabha med letoma 1883 in 1920 ter gibanja Pandžabi Suba med letoma 1947 in 1966. V zgodnjih 1980-ih je Gurdvara postal središče konflikta med indijsko vlado in gibanjem, ki ga je vodil Džarnail Singh Bhindranvale. Leta 1984 je premierka Indira Gandhi poslala indijsko vojsko v okviru operacije Modra zvezda, ki je povzročila smrt več kot 1000 vojakov in civilistov ter povzročila veliko škode Gurdvari in uničenje Akal Takhta. Kompleks Gurdvara je bil po poškodbi leta 1984 znova obnovljen. Zlati tempelj je odprta hiša čaščenja za vse ljudi, iz vseh družbenih slojev in ver. Ima kvadratno zasnovo s štirimi vhodi in obhodno potjo okoli bazena. Štirje vhodi v gurdvaro simbolizirajo sikhovsko vero v enakost in sikhovski pogled, da so vsi ljudje dobrodošli na njihovem svetem mestu. Kompleks je skupek stavb okoli svetišča in bazena. Eden od teh je Akal Takht, glavno središče verske oblasti sikhizma. Dodatne stavbe so stolp z uro, pisarne odbora Gurdvara, muzej in langar – brezplačna kuhinja skupnosti Sikhov, ki ponuja vegetarijanski obrok vsem obiskovalcem brez diskriminacije. Več kot 150.000 ljudi vsak dan obišče svetišče za čaščenje. Kompleks Gurdvara je bil nominiran za Unescov seznam svetovne dediščine in njegova prijava je v teku na začasni seznam Unesca.
Novo!!: Amritsar in Zlati tempelj · Poglej več »
