Alcazaba, Mérida in Mérida, Španija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Alcazaba, Mérida in Mérida, Španija

Alcazaba, Mérida vs. Mérida, Španija

Alcazaba v Méridi, Španija (špansko Alcazaba de Mérida), je arabska trdnjava iz 9. Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.

Abd Al Rahman II.

Abd Al Rahman II. (arabsko عبد الرحمن الثاني‎, DIN ʿAbd ar-Raḥman ibn al-Ḥakam, špansko Abderramán II) je bil od leta 822 do 852 omajadski emir Kordovskega emirata, * 788, Toledo, Kordovski emirat, † 852, Córdoba, Kordovski emirat.

Abd Al Rahman II. in Alcazaba, Mérida · Abd Al Rahman II. in Mérida, Španija · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Alcazaba, Mérida in Arabščina · Arabščina in Mérida, Španija · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Alcazaba, Mérida in Arabci · Arabci in Mérida, Španija · Poglej več »

Arheološko najdišče Mérida

Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku.

Alcazaba, Mérida in Arheološko najdišče Mérida · Arheološko najdišče Mérida in Mérida, Španija · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Španija in Alcazaba, Mérida · Španija in Mérida, Španija · Poglej več »

Ekstremadura

Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je španščina. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Ekstremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional).

Alcazaba, Mérida in Ekstremadura · Ekstremadura in Mérida, Španija · Poglej več »

Emir

Emir je moško osebno ime.

Alcazaba, Mérida in Emir · Emir in Mérida, Španija · Poglej več »

Kordovski emirat

Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.

Alcazaba, Mérida in Kordovski emirat · Kordovski emirat in Mérida, Španija · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Alcazaba, Mérida in Vizigotsko kraljestvo · Mérida, Španija in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »