Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Albedo, Asteroid, Asteroid tipa P, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Dan, Družina asteroidov, Družina Sibela, Ekliptika, Freyja, Giga, Heinrich Louis d'Arrest, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Nikelj, Nordijska mitologija, Okultacija, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, Zlitina, Zvezda, 1862, 2006, 2008, 21. oktober, 31. december, 5. oktober.
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Novo!!: 76 Freja in Albedo · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 76 Freja in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa P
Asteroid tipa P je vrsta asteroidov, ki imajo nizek albedo (0,02 do 0,06) in rdečkast spekter brez značilnosti.
Novo!!: 76 Freja in Asteroid tipa P · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 76 Freja in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 76 Freja in Astronomska enota · Poglej več »
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Novo!!: 76 Freja in Boginja · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 76 Freja in Dan · Poglej več »
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Novo!!: 76 Freja in Družina asteroidov · Poglej več »
Družina Sibela
Družina Sibela (tudi skupina Sibela) je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu asteroidnega pasu.
Novo!!: 76 Freja in Družina Sibela · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 76 Freja in Ekliptika · Poglej več »
Freyja
Johannesa Gehrtsa Freya je bila v nordijski mitologiji boginja plodnosti, ljubezni, spolnosti, pa tudi vojne, prerokb in privlačnosti in je bila ena ob najbolj priljubljenih boginj.
Novo!!: 76 Freja in Freyja · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 76 Freja in Giga · Poglej več »
Heinrich Louis d'Arrest
Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.
Novo!!: 76 Freja in Heinrich Louis d'Arrest · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 76 Freja in Izsrednost tira · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 76 Freja in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 76 Freja in Julijansko leto · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 76 Freja in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: 76 Freja in Kilogram · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 76 Freja in Kotna stopinja · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: 76 Freja in Kubični centimeter · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 76 Freja in Meter · Poglej več »
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Novo!!: 76 Freja in Nikelj · Poglej več »
Nordijska mitologija
Slikovni kamen Tjängvide z ilustracijami iz nordijske mitologije. Nordijska ali skandinavska mitologija je zbirka mitov severnogermanskih ljudstev, ki izvira iz staronordijske religije.
Novo!!: 76 Freja in Nordijska mitologija · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: 76 Freja in Okultacija · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 76 Freja in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 76 Freja in Sekunda · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: 76 Freja in Sonce · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 76 Freja in Tir · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 76 Freja in Ura · Poglej več »
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Novo!!: 76 Freja in Zlitina · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: 76 Freja in Zvezda · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 76 Freja in 1862 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: 76 Freja in 2006 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: 76 Freja in 2008 · Poglej več »
21. oktober
21.
Novo!!: 76 Freja in 21. oktober · Poglej več »
31. december
31.
Novo!!: 76 Freja in 31. december · Poglej več »
5. oktober
5.
Novo!!: 76 Freja in 5. oktober · Poglej več »
