Hitreje kot brskalnik!
148 odnosi: Adolf Hitler, Alžirija, Alžirska osamosvojitvena vojna, Aleksander Aleksandrovič Aljehin, Aleksander Iljič Ahiezer, Angleščina, Anton Bonaventura Jeglič, Avstrija, Čjang Kajšek, Bitka za Britanijo, Bud Spencer, Burgundija, Dan, Dan reformacije, Derek Bell (dirkač), Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Druga svetovna vojna, Egipt, Erich Topp, Federico Fellini, Ferry Souvan, Fra Bartolomeo, Francija, Gregorijanski koledar, Harry Houdini, Indira Gandhi, Jadransko morje, James Dunlop, Jan Vermeer van Delft, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, John Anthony Pople, John Boyd Dunlop, John Keats, Joseph Wilson Swan, Klodvik II., Konvoj, Ladja, Leto, Margareta Ambler, Martin Luter, Mihail Frunze, Milano, Narodni svet SHS, Nevada, Nevstrija, Noč čarovnic, Patent, Pavle Žaucer, Petar II. Petrović Njegoš, Petindevetdeset tez, ..., Philippe de Vitry, Pnevmatika, Poletne olimpijske igre 1908, Prestopno leto, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Rušilec, Sean Connery, Sinajski polotok, Slovenija, Soška fronta, Sueška vojna, Sueški prekop, U-552, USS Reuben James (DD-245), William Parsons Rosse, Zagreb, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zvezna država Združenih držav Amerike, 1016, 1034, 1100, 1147, 1162, 1214, 1258, 1291, 1339, 1361, 1472, 1512, 1517, 1580, 1632, 1675, 1753, 1793, 1795, 1800, 1802, 1813, 1821, 1824, 1828, 1835, 1848, 1851, 1864, 1867, 1873, 1874, 1883, 1885, 1887, 1888, 1892, 1895, 1908, 1909, 1911, 1914, 1916, 1917, 1918, 1919, 1920, 1924, 1925, 1926, 1929, 1930, 1934, 1939, 1940, 1941, 1943, 1946, 1954, 1956, 1962, 1968, 1970, 1973, 1974, 1975, 1984, 1986, 1993, 2000, 2003, 2004, 2015, 2016, 2020, 4. november, 635, 657. Razširi indeks (98 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: 31. oktober in Adolf Hitler · Poglej več »
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Novo!!: 31. oktober in Alžirija · Poglej več »
Alžirska osamosvojitvena vojna
Alžirska osamosvojitvena vojna je bil oboroženi konflikt na področju Alžirije med letoma 1954 in 1962, s katerim je Alžirija dosegla samostojnost in neodvisnost od Francije.
Novo!!: 31. oktober in Alžirska osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Aleksander Aleksandrovič Aljehin
Aleksander Aleksandrovič Aljehin, ruski šahist, * 31. oktober 1892, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 24. marec 1946, Estoril, Portugalska.
Novo!!: 31. oktober in Aleksander Aleksandrovič Aljehin · Poglej več »
Aleksander Iljič Ahiezer
Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik, * 31. oktober 1911, Čerikov, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 4. maj 2000, Harkov, Ukrajina.
Novo!!: 31. oktober in Aleksander Iljič Ahiezer · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: 31. oktober in Angleščina · Poglej več »
Anton Bonaventura Jeglič
Anton Bonaventura Jeglič, slovenski škof in publicist, * 29. maj 1850, Begunje na Gorenjskem, † 2. julij 1937, Stična, Slovenija.
Novo!!: 31. oktober in Anton Bonaventura Jeglič · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: 31. oktober in Avstrija · Poglej več »
Čjang Kajšek
Čjang Kajšek (tudi Čjang Čungčeng, iz mandarinščine romaniziran kot Čjang Čjehših in Džjang Džješi), kitajski general, * 31. oktober 1887, † 5. april 1975.
Novo!!: 31. oktober in Čjang Kajšek · Poglej več »
Bitka za Britanijo
Bitka za Britanijo je publicističen naziv za boj za prevlado v zraku nad Veliko Britanijo, ki je uradno potekal med 1.
Novo!!: 31. oktober in Bitka za Britanijo · Poglej več »
Bud Spencer
Bud Spencer (pravo ime Carlo Pedersoli), italijanski igralec, profesionalni plavalec in vaterpolist, * 31. oktober 1929, Neapelj, Italija, † 27. junij 2016, Rim.
Novo!!: 31. oktober in Bud Spencer · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: 31. oktober in Burgundija · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 31. oktober in Dan · Poglej več »
Dan reformacije
Dan reformacije je v Sloveniji dela prost dan.
Novo!!: 31. oktober in Dan reformacije · Poglej več »
Derek Bell (dirkač)
Derek Bell, britanski dirkač Formule 1, *31. oktober 1941, Pinner, Middlesex, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: 31. oktober in Derek Bell (dirkač) · Poglej več »
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Novo!!: 31. oktober in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: 31. oktober in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: 31. oktober in Egipt · Poglej več »
Erich Topp
Erich Topp, nemški pomorski častnik, arhitekt, admiral in podmorniški as, * 2. julij 1914, Hannover, † 26. december 2005, Süßen.
Novo!!: 31. oktober in Erich Topp · Poglej več »
Federico Fellini
Federico Fellini, italijanski filmski režiser, * 20. januar 1920, Rimini, Italija, † 31. oktober 1993, Rim.
Novo!!: 31. oktober in Federico Fellini · Poglej več »
Ferry Souvan
Ferry (tudi Fery, polno ime Ferdinand) Souvan, slovenski besedilopisec, skladatelj in podjetnik * 1. maj 1919, Volčji Potok, † 31. oktober 1974, Ljubljana Ferry Souvan je bil prvi pisec besedil za Ansambel bratov Avsenik.
Novo!!: 31. oktober in Ferry Souvan · Poglej več »
Fra Bartolomeo
Fra Bartolomeo, italijanski slikar, 28. marec 1472, Toskana, † 6. oktober 1517.
Novo!!: 31. oktober in Fra Bartolomeo · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: 31. oktober in Francija · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 31. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Harry Houdini
Harry Houdini (rojen kot Erich Weisz), madžarsko-ameriški iluzionist, * 24. marec 1874, Budimpešta, Madžarska (tedaj tudi Avstro-Ogrska), † 31. oktober 1926, Detroit, Michigan, ZDA.
Novo!!: 31. oktober in Harry Houdini · Poglej več »
Indira Gandhi
Indira Priyadarshini Gandhi (इन्दिरा प्रियदर्शिनी गान्धी), indijska političarka, * 19. november 1917, Allahabad, † 31. oktober 1984, New Delhi.
Novo!!: 31. oktober in Indira Gandhi · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: 31. oktober in Jadransko morje · Poglej več »
James Dunlop
James Dunlop, škotsko-avstralski astronom, * 31. oktober 1793, Dalry, Ayrshire, Škotska, † 22. september 1848, Boora Boora, Avstralija.
Novo!!: 31. oktober in James Dunlop · Poglej več »
Jan Vermeer van Delft
Jan Vermeer van Delft, tudi Johannes Vermeer ali Ver Meer, nizozemski baročni slikar, * 31. oktober 1632, Delft, Nizozemska, † december 1675, Delft.
Novo!!: 31. oktober in Jan Vermeer van Delft · Poglej več »
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Novo!!: 31. oktober in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer · Poglej več »
John Anthony Pople
John Anthony Pople, angleški teoretični kemik, * 31. oktober 1925, Burnham-on-Sea, Somerset, Združeno kraljestvo, † 15. marec 2004, Chicago, Illinois, Združene države Amerike.
Novo!!: 31. oktober in John Anthony Pople · Poglej več »
John Boyd Dunlop
John Boyd Dunlop, škotski izumitelj, * 5. februar 1840, Dreghorn, Škotska, † 23. oktober 1921.
Novo!!: 31. oktober in John Boyd Dunlop · Poglej več »
John Keats
John Keats, angleški pesnik, * 31. oktober 1795, Swan and Hoop Inn, Moorgate, London, Anglija, † 23. februar 1821, Rim, Papeška država.
Novo!!: 31. oktober in John Keats · Poglej več »
Joseph Wilson Swan
Sir Joseph Wilson Swan, angleški fizik, kemik in izumitelj, * 31. oktober 1828, Sunderland, County Durham, Anglija, † 27. maj 1914, Warlingham, Surrey, Anglija.
Novo!!: 31. oktober in Joseph Wilson Swan · Poglej več »
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Novo!!: 31. oktober in Klodvik II. · Poglej več »
Konvoj
oklepnih vozil portugalske vojske Konvoj je skupina vozil (kateregakoli tipa, toda po navadi motornih vozil ali plovil), ki potujejo skupaj zaradi medsebojne podpore.
Novo!!: 31. oktober in Konvoj · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: 31. oktober in Ladja · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 31. oktober in Leto · Poglej več »
Margareta Ambler
Princesa Margareta, gospa Ambler (polno ime Margaretha Désirée Victoria), 31. oktober 1934, Haga palača, Solna, Švedska.
Novo!!: 31. oktober in Margareta Ambler · Poglej več »
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Novo!!: 31. oktober in Martin Luter · Poglej več »
Mihail Frunze
Mihail Vasiljevič Frunze (rusko Михаи́л Васи́льевич Фру́нзе), ruski revolucionar, politični komisar, * 2. februar (21. januar, ruski koledar) 1885, Pišpek, Semirečenska oblast, Turkestansko generalno gubernatorstvo, Ruski imperij (današnji Biškek, Kirgizistan), † 31. oktober 1925, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: 31. oktober in Mihail Frunze · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: 31. oktober in Milano · Poglej več »
Narodni svet SHS
Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.
Novo!!: 31. oktober in Narodni svet SHS · Poglej več »
Nevada
Nevada je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike.
Novo!!: 31. oktober in Nevada · Poglej več »
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Novo!!: 31. oktober in Nevstrija · Poglej več »
Noč čarovnic
Okrašene buče, simbol noči čarovnic Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november.
Novo!!: 31. oktober in Noč čarovnic · Poglej več »
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Novo!!: 31. oktober in Patent · Poglej več »
Pavle Žaucer
Pavle Žaucer (partizansko ime Matjaž), slovenski agronom in politični delavec, * 18. december 1914, Janževa Gora, † 31. oktober 1986, Ljubljana.
Novo!!: 31. oktober in Pavle Žaucer · Poglej več »
Petar II. Petrović Njegoš
Petar II.
Novo!!: 31. oktober in Petar II. Petrović Njegoš · Poglej več »
Petindevetdeset tez
Petindevetdeset tez Martin Luter je 31. oktobra 1517 nadškofu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu poslal 95 tez o odpustkih, ki bi morali biti po njegovem mnenju prepovedani, vendar pa ni pričakoval, da bodo teze podlaga reformaciji.
Novo!!: 31. oktober in Petindevetdeset tez · Poglej več »
Philippe de Vitry
Philippe de Vitry, francoski skladatelj in pesnik, * 31. oktober 1291, Pariz, † 9. junij 1361, Meaux.
Novo!!: 31. oktober in Philippe de Vitry · Poglej več »
Pnevmatika
Površina pnevmatike Pnevmatika je z zrakom napolnjeno kolo iz gume.
Novo!!: 31. oktober in Pnevmatika · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1908
Poletne olimpijske igre 1908 (uradno Igre IV. olimpijade) so potekale leta 1908 v Londonu, Anglija.
Novo!!: 31. oktober in Poletne olimpijske igre 1908 · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 31. oktober in Prestopno leto · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: 31. oktober in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 31. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rušilec
Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.
Novo!!: 31. oktober in Rušilec · Poglej več »
Sean Connery
Sir Sean Connery (rojen kot Thomas Sean Connery), škotski igralec, producent in režiser, * 25. avgust 1930, Fountainbridge (Edinburgh), Škotska, † 31. oktober 2020, Nassau, Bahami.
Novo!!: 31. oktober in Sean Connery · Poglej več »
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Novo!!: 31. oktober in Sinajski polotok · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: 31. oktober in Slovenija · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: 31. oktober in Soška fronta · Poglej več »
Sueška vojna
Dim iz gorečih naftnih rezervoarjev po zavezniškem napadu na Port Said 5. novembra 1956 Sueška vojna, tudi sueška kriza, je bila vojaški spopad, v katerega so bile vpletene britanska, francoska, izraelska in egiptovska vojska.
Novo!!: 31. oktober in Sueška vojna · Poglej več »
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Novo!!: 31. oktober in Sueški prekop · Poglej več »
U-552
U-552 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.
Novo!!: 31. oktober in U-552 · Poglej več »
USS Reuben James (DD-245)
USS Reuben James (DD-245) je bil rušilec razreda Clemson v sestavi Vojne mornarice Združenih držav Amerike.
Novo!!: 31. oktober in USS Reuben James (DD-245) · Poglej več »
William Parsons Rosse
William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.
Novo!!: 31. oktober in William Parsons Rosse · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: 31. oktober in Zagreb · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 31. oktober in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 31. oktober in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zvezna država Združenih držav Amerike
Zvezna država Združenih držav Amerike je vsaka od petdesetih držav, ki sestavljajo Združene države Amerike.
Novo!!: 31. oktober in Zvezna država Združenih držav Amerike · Poglej več »
1016
1016 (MXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1016 · Poglej več »
1034
1034 (MXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1034 · Poglej več »
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1100 · Poglej več »
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1147 · Poglej več »
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1162 · Poglej več »
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1214 · Poglej več »
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1258 · Poglej več »
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1291 · Poglej več »
1339
1339 (MCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1339 · Poglej več »
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1361 · Poglej več »
1472
1472 (MCDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1472 · Poglej več »
1512
1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1512 · Poglej več »
1517
1517 (MDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1517 · Poglej več »
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1580 · Poglej več »
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1632 · Poglej več »
1675
1675 (MDCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1675 · Poglej več »
1753
1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1753 · Poglej več »
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 31. oktober in 1793 · Poglej več »
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1795 · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1800 · Poglej več »
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1802 · Poglej več »
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1813 · Poglej več »
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 31. oktober in 1821 · Poglej več »
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1824 · Poglej več »
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1828 · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1835 · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1848 · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1851 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1864 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1867 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1873 · Poglej več »
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1874 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 31. oktober in 1883 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1885 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1887 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1888 · Poglej več »
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1892 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1895 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1908 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1909 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1911 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1914 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 31. oktober in 1916 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1919 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1920 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1924 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1925 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1926 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1929 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1930 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1934 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1939 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1940 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1941 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1943 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1946 · Poglej več »
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1954 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1956 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1962 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1968 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 1970 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 31. oktober in 1973 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 31. oktober in 1974 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1975 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 1984 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 1986 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 1993 · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 31. oktober in 2000 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 2003 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 2004 · Poglej več »
2015
2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 31. oktober in 2015 · Poglej več »
2016
2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 31. oktober in 2016 · Poglej več »
2020
2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 31. oktober in 2020 · Poglej več »
4. november
4.
Novo!!: 31. oktober in 4. november · Poglej več »
635
635 (DCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 635 · Poglej več »
657
657 (DCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 31. oktober in 657 · Poglej več »
