Hitreje kot brskalnik!
107 odnosi: Andrej Majcen, Šabtaj Cvi, Étienne Bonnot de Condillac, Bocvana, Bolgarija, Calais, Celjski grofje, Dan, Danska, David Ojstrah, Elie Wiesel, Emerik Ogrski, Gregorijanski koledar, Hrabroslav Volarič, Indija, Islam, Ivan Malavašič, James Dean, Karel IV. Luksemburški, Lešek II. Črni, Leto, Maurice Lévy, Midwayski atol, Mihael Stroj, Opera, Otto Juljevič Šmidt, Papež Nikolaj IV., Pariz, Poljska, Potres, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Slovensko domobranstvo, Sporne karikature Mohameda (Jyllands-Posten), Sveti Hieronim, Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja, Vlada, Wolfgang Amadeus Mozart, Zavezniki, Združene države Amerike, 1030, 1174, 1191, 1204, 1207, 1227, 1241, 1246, 1257, 1273, ..., 1288, 1292, 1314, 1372, 1510, 1572, 1580, 1594, 1626, 1661, 1676, 1715, 1772, 1780, 1791, 1796, 1803, 1838, 1846, 1851, 1863, 1867, 1871, 1873, 1882, 1891, 1895, 1897, 1904, 1908, 1910, 1912, 1918, 1921, 1924, 1927, 1928, 1931, 1939, 1943, 1944, 1945, 1946, 1955, 1956, 1966, 1974, 1984, 1985, 1990, 1993, 1999, 2005, 2019, 420, 437, 969. Razširi indeks (57 več) »
Andrej Majcen
Majcnova rojstna hiša v Melju v Mariboru Andrej Majcen, slovenski salezijanec, duhovnik, misijonar in kandidat za svetnika, * 30. september 1904, Maribor, † 30. september 1999, Ljubljana.
Novo!!: 30. september in Andrej Majcen · Poglej več »
Šabtaj Cvi
Šabtaj Cvi ali Sabbatai Zevi (v hebrejščini: שַׁבְּתַי צְבִי, druga črkovanja vključujejo: Shabbetai Ẓevi, Shabbeṯāy Ṣeḇī, Shabsai Tzvi, in Sabetay Sevi v turščini), samooklicani judovski odrešenik, sefardijsko posvečen rabin, kabalist, začetnik šabetejskega gibanja in posledično tudi gibanja spreobrnjenih Judov - Dönmeh, * 1. avgust 1626, Izmir, Turčija, † 17. september 1676, Ulcinj, Črna gora.
Novo!!: 30. september in Šabtaj Cvi · Poglej več »
Étienne Bonnot de Condillac
Étienne Bonnot de Condillac, francoski filozof, ekonomist in enciklopedist, * 30. september 1714, Grenoble, Francija, † 3. avgust 1789, Beaugency, Francija.
Novo!!: 30. september in Étienne Bonnot de Condillac · Poglej več »
Bocvana
Bocvána (uradno Repúblika Bocvána) je celinska država v južni Afriki, ki je bila pred svojo neodvisnostjo v letu 1966 znana kot britanski protektorat Bečuana.
Novo!!: 30. september in Bocvana · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 30. september in Bolgarija · Poglej več »
Calais
Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Novo!!: 30. september in Calais · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: 30. september in Celjski grofje · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 30. september in Dan · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: 30. september in Danska · Poglej več »
David Ojstrah
David Fjodorovič Ojstrah, ukrajinski violinist, * 30. september 1908, Odesa, Rusko cesarstvo (danes Ukrajina), † 24. oktober 1974, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: 30. september in David Ojstrah · Poglej več »
Elie Wiesel
Eliezer "Elie" Wiesel KBE (Elyezer Vizel;, romunsko-ameriški pisatelj, profesor, nobelovec, * 30. september 1928, † 2. julij 2016. Bil je avtor 57 knjig, napisanih večinoma v francoščini in angleščini, vključno in predvsem Noč, delom, ki temelji na njegovih izkušnjah ujetnika v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Buchenwald. Skupaj s pisanjem se je ukvarjal tudi s humanistično profesuro na univerzi v Bostonu, kjer so v njegovo čast ustanovili Center za judovske študije. Med njegovimi političnimi aktivnostmi se je prav tako prizadeval za pomoč žrtvam zatiranja v krajih, kot sta Južna Afrika in Nikaragva ter genocid v Sudanu. Je javno obsodil armenski genocid in v svojem življenju ostal močan zagovornik človekovih pravic. Wiesel je prejel Nobelovo nagrado za mir leta 1986. Wiesel je podal sporočilo "miru, odpuščanja in človeškega dostojanstva" za človeštvo.
Novo!!: 30. september in Elie Wiesel · Poglej več »
Emerik Ogrski
Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.
Novo!!: 30. september in Emerik Ogrski · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 30. september in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Hrabroslav Volarič
Hrabroslav Volarič, slovenski skladatelj, * 14. november 1863, Kobarid, † 30. september 1895, Devin.
Novo!!: 30. september in Hrabroslav Volarič · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: 30. september in Indija · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: 30. september in Islam · Poglej več »
Ivan Malavašič
Ivan Malavašič, slovenski mladinski pisatelj in slikar, * 30. september 1927, Rovte, Slovenija, † 11. marec 2019.
Novo!!: 30. september in Ivan Malavašič · Poglej več »
James Dean
James Byron Dean, ameriški igralec, * 8. februar 1931, Marion, Indiana, Združene države Amerike, † 30. september 1955, Cholame, Kalifornija.
Novo!!: 30. september in James Dean · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: 30. september in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Lešek II. Črni
Lešek II.
Novo!!: 30. september in Lešek II. Črni · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 30. september in Leto · Poglej več »
Maurice Lévy
Maurice Lévy, francoski inženir, matematik in fizik, * 28. februar 1838, Ribeauvillé, Alzacija, Francija, † 30. september 1910, Pariz, Francija.
Novo!!: 30. september in Maurice Lévy · Poglej več »
Midwayski atol
Midwayski atol (ali tudi otok Midway ali samo Midway), je atol s površino 2,4 km², ki leži v severnem Tihem oceanu, blizu severozahodnega konca Havajskega otočja, nekje na tretjini poti med Honolulujem in Tokiom.
Novo!!: 30. september in Midwayski atol · Poglej več »
Mihael Stroj
Mihael Stroj (Stroy), slovenski slikar, *30. september 1803, Ljubno, † 19. december 1871, Ljubljana.
Novo!!: 30. september in Mihael Stroj · Poglej več »
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Novo!!: 30. september in Opera · Poglej več »
Otto Juljevič Šmidt
Otto Juljevič Šmidt, ruski matematik, astronom, geofizik, politik, enciklopedist/leksikograf, raziskovalec, * 30. september (18. september, ruski koledar) 1891, Mogilev, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 7. september 1956, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: 30. september in Otto Juljevič Šmidt · Poglej več »
Papež Nikolaj IV.
Papež Nikolaj IV., rojen kot Girolamo Masci, (v starejših virih samo Girolamo d’Ascoli) je bil OFM in rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * 30. september 1227 Lisciano (Marke, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 4. april 1292 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: 30. september in Papež Nikolaj IV. · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: 30. september in Pariz · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: 30. september in Poljska · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: 30. september in Potres · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 30. september in Prestopno leto · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 30. september in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovensko domobranstvo
Slovensko domobranstvo (kratica SD) je bila policijska-paravojaška formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine (to so Nemci zasedli po kapitulaciji Italije).
Novo!!: 30. september in Slovensko domobranstvo · Poglej več »
Sporne karikature Mohameda (Jyllands-Posten)
Sporne karikature Mohameda, prvič objavljene v danskem časopisu ''Jyllands-Posten'' septembra 2005. Sporne karikature Mohameda so bile prvič objavljene 30. septembra 2005 v danskem časopisu Jyllands-Posten in kasneje še v mnogih drugih časopisih.
Novo!!: 30. september in Sporne karikature Mohameda (Jyllands-Posten) · Poglej več »
Sveti Hieronim
Sveti Hieronim, nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.
Novo!!: 30. september in Sveti Hieronim · Poglej več »
Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja
Sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja (redovno ime), rojena kot Marija Frančiška Terezija Martin, sicer pa znana tudi kot Sveta Terezija iz Lisieuxa in Mala cvetka, francoska karmeličanka, svetnica in cerkvena učiteljica, * 2. januar 1873, Alençon, Francija, † 30. september 1897, Lisieux, Francija.
Novo!!: 30. september in Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja · Poglej več »
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Novo!!: 30. september in Vlada · Poglej več »
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Novo!!: 30. september in Wolfgang Amadeus Mozart · Poglej več »
Zavezniki
Zavezniki so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.
Novo!!: 30. september in Zavezniki · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 30. september in Združene države Amerike · Poglej več »
1030
1030 (MXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. september in 1030 · Poglej več »
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1174 · Poglej več »
1191
1191 (MCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1191 · Poglej več »
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. september in 1204 · Poglej več »
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1207 · Poglej več »
1227
1227 (MCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 1227 · Poglej več »
1241
1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1241 · Poglej več »
1246
1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1246 · Poglej več »
1257
1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1257 · Poglej več »
1273
1273 (MCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1273 · Poglej več »
1288
1288 (MCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. september in 1288 · Poglej več »
1292
1292 (MCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1292 · Poglej več »
1314
1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1314 · Poglej več »
1372
1372 (MCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. september in 1372 · Poglej več »
1510
1510 (MDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1510 · Poglej več »
1572
1572 (MDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1572 · Poglej več »
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 1580 · Poglej več »
1594
1594 (MDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. september in 1594 · Poglej več »
1626
1626 (MDCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1626 · Poglej več »
1661
1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. september in 1661 · Poglej več »
1676
1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 30. september in 1676 · Poglej več »
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. september in 1715 · Poglej več »
1772
1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1772 · Poglej več »
1780
1780 (MDCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 30. september in 1780 · Poglej več »
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 30. september in 1791 · Poglej več »
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. september in 1796 · Poglej več »
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 30. september in 1803 · Poglej več »
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 30. september in 1838 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. september in 1846 · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1851 · Poglej več »
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. september in 1863 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1867 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. september in 1871 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1873 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. september in 1882 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. september in 1891 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1895 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 30. september in 1897 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 1904 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. september in 1908 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 1910 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1912 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1918 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 1921 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1924 · Poglej več »
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 1927 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1928 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. september in 1931 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1939 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 1943 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1945 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1946 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 1955 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1956 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 1966 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1974 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. september in 1984 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 1985 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. september in 1990 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 1993 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 1999 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. september in 2005 · Poglej več »
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. september in 2019 · Poglej več »
420
420 (CDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. september in 420 · Poglej več »
437
437 (CDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 437 · Poglej več »
969
969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. september in 969 · Poglej več »
