Hitreje kot brskalnik!
165 odnosi: Adria Airways, Alfred Sisley, Ameriški dolar, Angleščina, Antanta, Anton Funtek, Azija, Benito Mussolini, Bližnji vzhod, Bospor, Car, Carigrad, Carska bomba, Celina, Cerkev (zgradba), Claude Lévi-Strauss, Dan, Diego Maradona, Dmitrij Fjodorovič Ustinov, Dresden, Druga svetovna vojna, Duma, Eagles, Egon Schiele, Eksplozija, Emmerich Kálmán, Evropa, Ezra Pound, Fjodor Dostojevski, Fran Celestin, Francisco I. Madero, Franklin Delano Roosevelt, Günther von Kluge, Gerhard Domagk, Giuseppe Farina, Gregorijanski koledar, Gustav Ludwig Hertz, György Káldi, Henri Dunant, Italija, Ivanka Trump, Jefferson Airplane, Jože Bohorč, John Adams, Karel IX. Švedski, Krištof Kolumb, Križarske vojne, Letališče, Letalo, Leto, ..., Madrid, Milijarda, Nikolaj II. Ruski, Nova dežela, Orson Welles, Osman III., Paul Valéry, Praga, Predsednik vlade, Premirje, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Québec, Radijska igra, Ragnar Granit, Referendum, Rusija, Sovjetska zveza, Suzana Lep Šimenko, Sveto pismo, Sydney, Theodor Wolfgang Hänsch, Thomas Morgenstern, Timothy B. Schmit, Tunis, Turčija, Vladimir Miselj, Willebrord Snell van Royen, Xavier Espot Zamora, Zakon o posojilu in najemu, 1137, 1174, 1213, 1218, 1234, 1270, 1272, 1327, 1345, 1451, 1505, 1550, 1573, 1580, 1611, 1626, 1634, 1699, 1735, 1757, 1818, 1821, 1826, 1828, 1839, 1840, 1843, 1862, 1871, 1873, 1881, 1882, 1885, 1887, 1890, 1891, 1895, 1899, 1900, 1905, 1906, 1907, 1908, 1910, 1912, 1913, 1915, 1918, 1920, 1922, 1928, 1932, 1938, 1939, 1941, 1944, 1945, 1947, 1953, 1954, 1957, 1959, 1960, 1961, 1964, 1965, 1966, 1972, 1973, 1975, 1979, 1980, 1981, 1984, 1986, 1991, 1995, 1997, 1999, 2002, 2005, 2007, 2009, 2021, 25. julij. Razširi indeks (115 več) »
Adria Airways
Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in nacionalni prevoznik ter članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance.
Novo!!: 30. oktober in Adria Airways · Poglej več »
Alfred Sisley
Alfred Sisley, britansko-francoski impresionistični krajinski slikar, * 30. oktober 1839, Pariz, † 29. januar 1899, Moret-sur-Loing.
Novo!!: 30. oktober in Alfred Sisley · Poglej več »
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Novo!!: 30. oktober in Ameriški dolar · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: 30. oktober in Angleščina · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: 30. oktober in Antanta · Poglej več »
Anton Funtek
Anton Funtek, slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 30. oktober 1862, Ljubljana, † 21. oktober 1932, Ljubljana.
Novo!!: 30. oktober in Anton Funtek · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: 30. oktober in Azija · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: 30. oktober in Benito Mussolini · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: 30. oktober in Bližnji vzhod · Poglej več »
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Novo!!: 30. oktober in Bospor · Poglej več »
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Novo!!: 30. oktober in Car · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: 30. oktober in Carigrad · Poglej več »
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Novo!!: 30. oktober in Carska bomba · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: 30. oktober in Celina · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: 30. oktober in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Claude Lévi-Strauss
Claude Lévi-Strauss, francoski etnolog, antropolog, sociolog in filozof, predstavnik strukturalizma, * 28. november 1908, Bruselj, Belgija, † 30. oktober 2009, Pariz.
Novo!!: 30. oktober in Claude Lévi-Strauss · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 30. oktober in Dan · Poglej več »
Diego Maradona
Diego Armando Maradona, argentinski nogometaš in trener, * 30. oktober 1960, Lanús, Buenos Aires, Argentina, † 25. november 2020, Tigre.
Novo!!: 30. oktober in Diego Maradona · Poglej več »
Dmitrij Fjodorovič Ustinov
Dmitrij Fjodorovič Ustinov (Дмитрий Фёдорович Устинов); sovjetski maršal in minister za obrambo.
Novo!!: 30. oktober in Dmitrij Fjodorovič Ustinov · Poglej več »
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Novo!!: 30. oktober in Dresden · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: 30. oktober in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Duma
Članek govori o literaturi.
Novo!!: 30. oktober in Duma · Poglej več »
Eagles
Eagles so ameriška rock skupina, ki so jo leta 1971 v Los Angelesu ustanovili Glenn Frey, Don Henley, Bernie Leadon in Randy Meisner.
Novo!!: 30. oktober in Eagles · Poglej več »
Egon Schiele
Egon Schiele, avstrijski ekspresionistični slikar, * 12. junij 1890, Tulln ob Donavi, † 31. oktober 1918, Dunaj.
Novo!!: 30. oktober in Egon Schiele · Poglej več »
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Novo!!: 30. oktober in Eksplozija · Poglej več »
Emmerich Kálmán
Kálmánov kip v Siofoku Emmerich (Imre) Kálmán (s pravim priimkom Koppstein), madžarski skladatelj, * 24. oktober 1882, Siofok, Madžarska, † 30. oktober 1953, Pariz, Francija.
Novo!!: 30. oktober in Emmerich Kálmán · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: 30. oktober in Evropa · Poglej več »
Ezra Pound
Ezra Weston Loomis Pound, ameriški pesnik, esejist in prevajalec, * 30. oktober 1885, Hailey, Idaho, ZDA, † 1. november 1972, Benetke, Italija.
Novo!!: 30. oktober in Ezra Pound · Poglej več »
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: 30. oktober in Fjodor Dostojevski · Poglej več »
Fran Celestin
Fran Celestin, slovenski pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar, * 13. november 1843, Klenik, † 30. oktober 1895, Zagreb.
Novo!!: 30. oktober in Fran Celestin · Poglej več »
Francisco I. Madero
Francisco Ignacio Madero, mehiški državnik, v letih 1911-1913 predsednik Mehike, * 30. oktober 1873, Parras, Coahuila, Mehika, † 22. februar 1913.
Novo!!: 30. oktober in Francisco I. Madero · Poglej več »
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Novo!!: 30. oktober in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »
Günther von Kluge
Günther »Hans« von Kluge, nemški feldmaršal, * 30. oktober 1882, Posen, † 19. avgust 1944, Francija.
Novo!!: 30. oktober in Günther von Kluge · Poglej več »
Gerhard Domagk
Gerhard Johannes Paul Domagk, nemški bakteriolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Lagow, Provinca Brandenburg, Prusija (danes Poljska), † 24. april 1964, Burgberg pri kraju Königsfeld im Schwarzwald, Zahodna Nemčija.
Novo!!: 30. oktober in Gerhard Domagk · Poglej več »
Giuseppe Farina
Emilio Giuseppe »Nino« Farina, italijanski dirkač Formule 1, * 30. oktober 1906, Torino, Italija, † 30. junij 1966, Chambery, Francija.
Novo!!: 30. oktober in Giuseppe Farina · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 30. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Gustav Ludwig Hertz
Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.
Novo!!: 30. oktober in Gustav Ludwig Hertz · Poglej več »
György Káldi
György Káldi madžarski jezuit, teolog, katoliški pisec, prevajalec prvega madžarskega katoliškega Svetega pisma.
Novo!!: 30. oktober in György Káldi · Poglej več »
Henri Dunant
Jean Henri Dunant, švicarski mirovnik in humanist, * 8. maj 1828, Ženeva, Švica, † 30. oktober 1910, Heiden.
Novo!!: 30. oktober in Henri Dunant · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 30. oktober in Italija · Poglej več »
Ivanka Trump
Ivanka Marie Adut, ameriška poslovnica, političarka, * 30. oktober 1981, New York.
Novo!!: 30. oktober in Ivanka Trump · Poglej več »
Jefferson Airplane
Jefferson Airplane je ameriška psihedelična rock skupina iz San Francisca.
Novo!!: 30. oktober in Jefferson Airplane · Poglej več »
Jože Bohorč
Jože Bohorč, slovenski harmonikar in komponist, 30. oktober 1954, Celje, † 21. avgust 2021.
Novo!!: 30. oktober in Jože Bohorč · Poglej več »
John Adams
John Adams, ameriški politik, odvetnik, državnik, diplomat in politični teoretik, * 19. oktober 1735, † 4. julij 1826.
Novo!!: 30. oktober in John Adams · Poglej več »
Karel IX. Švedski
Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.
Novo!!: 30. oktober in Karel IX. Švedski · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: 30. oktober in Krištof Kolumb · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: 30. oktober in Križarske vojne · Poglej več »
Letališče
Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.
Novo!!: 30. oktober in Letališče · Poglej več »
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Novo!!: 30. oktober in Letalo · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 30. oktober in Leto · Poglej več »
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Novo!!: 30. oktober in Madrid · Poglej več »
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Novo!!: 30. oktober in Milijarda · Poglej več »
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Novo!!: 30. oktober in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Novo!!: 30. oktober in Nova dežela · Poglej več »
Orson Welles
George Orson Welles, ameriški režiser, novinar, igralec in radijec, * 6. maj, 1915, Kenosha, Wisconsin, † 10. oktober, 1985, Los Angeles, Kalifornija.
Novo!!: 30. oktober in Orson Welles · Poglej več »
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: 30. oktober in Osman III. · Poglej več »
Paul Valéry
Paul Ambroise Toussaint Jules Valéry, francoski pesnik, esejist in filozof, * 30. oktober 1871, Sète, † 20. julij 1945, Pariz.
Novo!!: 30. oktober in Paul Valéry · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: 30. oktober in Praga · Poglej več »
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Novo!!: 30. oktober in Predsednik vlade · Poglej več »
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Novo!!: 30. oktober in Premirje · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 30. oktober in Prestopno leto · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 30. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: 30. oktober in Québec · Poglej več »
Radijska igra
Radijska igra je navadno dramatizirana zvočna predstava, ki je predvajana v okviru radijskih programov ali izdana na nosicih zvoka, kot npr.
Novo!!: 30. oktober in Radijska igra · Poglej več »
Ragnar Granit
Ragnar Arthur Granit, finsko-švedski fiziolog in akademik, Nobelovec, * 30. oktober 1900, Riihimäki, Finska, † 12. marec 1991, Stockholm, Švedska.
Novo!!: 30. oktober in Ragnar Granit · Poglej več »
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Novo!!: 30. oktober in Referendum · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: 30. oktober in Rusija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: 30. oktober in Sovjetska zveza · Poglej več »
Suzana Lep Šimenko
Suzana Lep Šimenko, slovenska ekonomistka in političarka, * 30. oktober 1979, Maribor.
Novo!!: 30. oktober in Suzana Lep Šimenko · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: 30. oktober in Sveto pismo · Poglej več »
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Novo!!: 30. oktober in Sydney · Poglej več »
Theodor Wolfgang Hänsch
Theodor Wolfgang Hänsch, nemški fizik, * 30. oktober 1941, Heidelberg, Nemčija.
Novo!!: 30. oktober in Theodor Wolfgang Hänsch · Poglej več »
Thomas Morgenstern
Thomas Morgenstern, avstrijski smučarski skakalec, * 30. oktober 1986, Spittal an der Drau, Koroška, Avstrija.
Novo!!: 30. oktober in Thomas Morgenstern · Poglej več »
Timothy B. Schmit
Timothy Bruce Schmit, ameriški pevec, bas kitarist, studijski glasbenik in skladatelj, * 30. oktober 1947, Oakland, Kalifornija, Združene države Amerike.
Novo!!: 30. oktober in Timothy B. Schmit · Poglej več »
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Novo!!: 30. oktober in Tunis · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: 30. oktober in Turčija · Poglej več »
Vladimir Miselj
Vladimir Miselj, slovenski diplomat, * 11. november 1889, Črni Vrh, Avstro-Ogrska, 30. oktober 1944, Ženeva, Švica.
Novo!!: 30. oktober in Vladimir Miselj · Poglej več »
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Novo!!: 30. oktober in Willebrord Snell van Royen · Poglej več »
Xavier Espot Zamora
Xavier Espot Zamora, andorski politik; * 30. oktober 1979, Escaldes-Engordany Je nekdanji andorski minister za pravosodje, trenutno pa je sedmi predsednik vlade Andore, mandat je nastopil 16.
Novo!!: 30. oktober in Xavier Espot Zamora · Poglej več »
Zakon o posojilu in najemu
Zakon o posojilu in najemu (angleško Lend-Lease Act) je bil program pri katerem je ZDA med 2.
Novo!!: 30. oktober in Zakon o posojilu in najemu · Poglej več »
1137
1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1137 · Poglej več »
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1174 · Poglej več »
1213
1213 (MCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1213 · Poglej več »
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1218 · Poglej več »
1234
1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1234 · Poglej več »
1270
1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1270 · Poglej več »
1272
1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1272 · Poglej več »
1327
1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1327 · Poglej več »
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 1345 · Poglej več »
1451
1451 (MCDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1451 · Poglej več »
1505
1505 (MDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1505 · Poglej več »
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1550 · Poglej več »
1573
1573 (MDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1573 · Poglej več »
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1580 · Poglej več »
1611
1611 (MDCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1611 · Poglej več »
1626
1626 (MDCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1626 · Poglej več »
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1634 · Poglej več »
1699
1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1699 · Poglej več »
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1735 · Poglej več »
1757
1757 (MDCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1757 · Poglej več »
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1818 · Poglej več »
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 1821 · Poglej več »
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1826 · Poglej več »
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1828 · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1839 · Poglej več »
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1840 · Poglej več »
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1843 · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1862 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1871 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1873 · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1881 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1882 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1885 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1887 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1890 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1891 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1895 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1899 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1900 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1905 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1906 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1907 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1908 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 1910 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1912 · Poglej več »
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1913 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1915 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1918 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1920 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1922 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1928 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1932 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 1938 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1939 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1941 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1945 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1947 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1953 · Poglej več »
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1954 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1957 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1959 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1960 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1961 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1964 · Poglej več »
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1965 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 1966 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1972 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1973 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1975 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 30. oktober in 1979 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1980 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 1981 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1984 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1986 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 1991 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 30. oktober in 1995 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 30. oktober in 1997 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 1999 · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 30. oktober in 2002 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 30. oktober in 2005 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: 30. oktober in 2007 · Poglej več »
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Novo!!: 30. oktober in 2009 · Poglej več »
2021
2021 (MMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 30. oktober in 2021 · Poglej več »
25. julij
25.
Novo!!: 30. oktober in 25. julij · Poglej več »
