Hitreje kot brskalnik!
166 odnosi: Airbus A320, Alberto Fudžimori, Američani, Antonio Vivaldi, Avstro-Ogrska, Božo Vodušek, Bombnik, Charles Dillon Perrine, Clemens Brentano, Dan, Država, Empire State Building, Ernst Cassirer, Ferdo Vesel, Ferski otoki, Frankie Yankovic, Giljotina, Giorgio Scerbanenco, Gregorijanski koledar, Hamburg, Henrik VIII. Angleški, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Ibn Arabi, Indija, Islamabad, Jacqueline Kennedy Onassis, Jane Austen, Janko Kersnik, Japonska, Johann Sebastian Bach, Južni Vietnam, Kanada, Karl Popper, Katarina Howard, Koroška (zvezna dežela), Kraljevina Srbija (1882–1918), Kuba, Leopold VI. Avstrijski, Leto, Ljudska republika Kitajska, Louis Antoine Léon de Saint-Just, Ludvik Mrzel, Ludwig Feuerbach, Lyndon B. Johnson, Malcolm Lowry, Marcel Duchamp, Maximilien Robespierre, Otto Hahn, Papež Viktor II., Pavel Aleksejevič Čerenkov, ..., Peru, Pogodba, Potres, Predsednik, Prestopno leto, Prstni odtis, Prva svetovna vojna, Ruski imperij, San Marino, Selim III., Stane Vidmar, Tirolska, Tokio, Veliki Klek, Vojaška enota, Vojak, Vojna napoved, William Herschel, Zagreb, Zavezniki, Zbigniew Herbert, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1018, 1057, 1095, 1102, 1127, 1128, 1165, 1176, 1230, 1240, 1283, 1285, 1308, 1345, 1347, 1412, 1540, 1579, 1619, 1635, 1655, 1678, 1685, 1715, 1741, 1750, 1758, 1761, 1767, 1775, 1778, 1794, 1796, 1800, 1802, 1804, 1808, 1817, 1818, 1821, 1839, 1842, 1844, 1845, 1851, 1852, 1858, 1859, 1861, 1867, 1872, 1874, 1876, 1879, 1885, 1887, 1889, 1891, 1895, 1897, 1902, 1904, 1905, 1909, 1911, 1914, 1915, 1921, 1924, 1929, 1932, 1941, 1943, 1945, 1946, 1951, 1957, 1958, 1962, 1965, 1968, 1969, 1971, 1975, 1976, 1977, 1978, 1981, 1990, 1994, 1998, 2010, 2013. Razširi indeks (116 več) »
Airbus A320
Airbus A320 je evropsko ozkotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo kratkega do srednjega dosega s steklenim kokpitom in prvo potniško letalo z fly by wire dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje Airbus.
Novo!!: 28. julij in Airbus A320 · Poglej več »
Alberto Fudžimori
Alberto Kenya Fudžimori Inomoto, perujski politik in inženir, * 28. julij 1938, Lima, Peru.
Novo!!: 28. julij in Alberto Fudžimori · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: 28. julij in Američani · Poglej več »
Antonio Vivaldi
Antonio Lucio Vivaldi, italijanski skladatelj, violinist, dirigent in mojster italijanske glasbe za godala, * 4. marec 1678, Benetke, Italija, † 28. julij 1741, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: 28. julij in Antonio Vivaldi · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: 28. julij in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Božo Vodušek
Božo Vodušek, slovenski pesnik, prevajalec, esejist, jezikoslovec in literarni zgodovinar, * 30. januar 1905, Ljubljana, † 28. julij 1978, Ljubljana.
Novo!!: 28. julij in Božo Vodušek · Poglej več »
Bombnik
B-29 odmetava bombe na Japonsko Bómbnik je vrsta vojaškega letala, ki je namenjeno bombardiranju sovražnikovih ciljev.
Novo!!: 28. julij in Bombnik · Poglej več »
Charles Dillon Perrine
Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.
Novo!!: 28. julij in Charles Dillon Perrine · Poglej več »
Clemens Brentano
Clemens Brentano (Emilie Linder, po letu 1833) Clemens Wenzeslaus Brentano de La Roche, nemški pisatelj, * 9. september 1778, Koblenz-Ehrenbreitstein, Nemčija, † 28. julij 1842, Aschaffenburg, Nemčija.
Novo!!: 28. julij in Clemens Brentano · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 28. julij in Dan · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: 28. julij in Država · Poglej več »
Empire State Building
Empire State Building Empire State Building je 102-nadstropni nebotičnik v središču New Yorka (ZDA), na križišču Pete avenije in West 34th Street na Manhattnu.
Novo!!: 28. julij in Empire State Building · Poglej več »
Ernst Cassirer
Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu, * 28. julij 1874, Breslau, Šlezija (sedaj Poljska), † 13. april 1945, New York, ZDA.
Novo!!: 28. julij in Ernst Cassirer · Poglej več »
Ferdo Vesel
Ferdo Vesel, slovenski slikar, * 18. maj 1861, Ljubljana, † 28. julij 1946, Ljubljana.
Novo!!: 28. julij in Ferdo Vesel · Poglej več »
Ferski otoki
Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu, Islandijo na severozahodu in Norveško na vzhodu.
Novo!!: 28. julij in Ferski otoki · Poglej več »
Frankie Yankovic
Frankie Yankovic, ameriški Slovenec, polka glasbenik, * 15. julij 1915, Davis, Zahodna Virginija, † 14. oktober 1998, Florida.
Novo!!: 28. julij in Frankie Yankovic · Poglej več »
Giljotina
Giljotina (v slovenščini so jo nekoč poskusili prevesti kot glavosečnica) je naprava za obglavljanje, ki so jo uporabljali še posebej v času francoske revolucije, ko je vladal Maximilien Robespierre (pred časom vladanja Napoleona).
Novo!!: 28. julij in Giljotina · Poglej več »
Giorgio Scerbanenco
Giorgio Scerbanenco, s pravim imenom Volodimir Šerbanenko, italijanski pisatelj, novinar in scenarist ukrajinskih korenin.
Novo!!: 28. julij in Giorgio Scerbanenco · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 28. julij in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: 28. julij in Hamburg · Poglej več »
Henrik VIII. Angleški
Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.
Novo!!: 28. julij in Henrik VIII. Angleški · Poglej več »
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Novo!!: 28. julij in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Ibn Arabi
Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn ʿAlī ibn Muḥammad ibnʿArabī al-Ḥātimī aṭ-Ṭāʾī (arabsko: أبو عبد الله محمد بن علي بن محمد بن عربي الحاتمي الطائي), arabski sufijski učenjak, mistik, pesnik in filozof, * 17.
Novo!!: 28. julij in Ibn Arabi · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: 28. julij in Indija · Poglej več »
Islamabad
Islamabad (Islām ābād, dobesedno »kraj Islama«) je glavno mesto Pakistana in z okrog 1,15 milijona prebivalcev (po popisu leta 2011) deseto največje mesto v državi.
Novo!!: 28. julij in Islamabad · Poglej več »
Jacqueline Kennedy Onassis
Jacqueline »Jackie« (Bouvier) Kennedy Onassis (roj. Jacqueline Lee Bouvier), ameriška novinarka in knjižna urednica, * 28. julij 1929, Southampton, New York, Združene države Amerike, † 19. maj 1994, New York City, New York.
Novo!!: 28. julij in Jacqueline Kennedy Onassis · Poglej več »
Jane Austen
Jane Austen, angleška pisateljica, * 16. december 1775, Steventon, grofija Hampshire, Anglija, † 18. julij 1817, Winchester, Hampshire, Anglija.
Novo!!: 28. julij in Jane Austen · Poglej več »
Janko Kersnik
Janko Kersník, slovenski pisatelj, politik in notar, * 4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. julij 1897, Ljubljana.
Novo!!: 28. julij in Janko Kersnik · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: 28. julij in Japonska · Poglej več »
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Novo!!: 28. julij in Johann Sebastian Bach · Poglej več »
Južni Vietnam
Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode. Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.
Novo!!: 28. julij in Južni Vietnam · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: 28. julij in Kanada · Poglej več »
Karl Popper
Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: 28. julij in Karl Popper · Poglej več »
Katarina Howard
Kraljica Katarina Angleška, rojena Catherine Howard, * med 1520 in 1525, verjetno London, † 13. februar, 1542, London.
Novo!!: 28. julij in Katarina Howard · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: 28. julij in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: 28. julij in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 28. julij in Kuba · Poglej več »
Leopold VI. Avstrijski
Leopold VI.
Novo!!: 28. julij in Leopold VI. Avstrijski · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 28. julij in Leto · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: 28. julij in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Louis Antoine Léon de Saint-Just
Louis Antoine Léon de Richebourg de Saint-Just, francoski revolucionar, * 29. avgust 1767, Décize pri Neversu, Francija, † 28. julij 1794, Pariz.
Novo!!: 28. julij in Louis Antoine Léon de Saint-Just · Poglej več »
Ludvik Mrzel
Ludvik Mrzel - Frigid, slovenski pisatelj, pesnik in publicist, * 28. julij 1904, Loka pri Zidanem Mostu, Slovenija † 29. september 1971, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: 28. julij in Ludvik Mrzel · Poglej več »
Ludwig Feuerbach
Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.
Novo!!: 28. julij in Ludwig Feuerbach · Poglej več »
Lyndon B. Johnson
Lyndon Baines Johnson, ameriški politik, * 27. avgust 1908, Stonewall, Teksas, ZDA † 22. januar 1973, Johnson City, Teksas, ZDA.
Novo!!: 28. julij in Lyndon B. Johnson · Poglej več »
Malcolm Lowry
Clarence Malcolm Lowry, angleški pesnik in pisatelj, * 28. julij 1909, † 26. junij 1957, Anglija.
Novo!!: 28. julij in Malcolm Lowry · Poglej več »
Marcel Duchamp
Henri-Robert-Marcel Duchamp, francoski slikar, kipar, šahist in pisatelj, * 28. julij 1887, Blainville-Crevon, Francija, † 2. oktober 1968, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Novo!!: 28. julij in Marcel Duchamp · Poglej več »
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Novo!!: 28. julij in Maximilien Robespierre · Poglej več »
Otto Hahn
Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.
Novo!!: 28. julij in Otto Hahn · Poglej več »
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 13. aprila 1055 do svoje smrti 28. julija 1057. Bil je peti nemški papež v zgodovini, a po vrsti četrti, ki je uresničeval gregorijansko reformo.
Novo!!: 28. julij in Papež Viktor II. · Poglej več »
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: 28. julij in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Novo!!: 28. julij in Peru · Poglej več »
Pogodba
Pogodba je pravniški izraz za sporazum med dvema ali več strankami glede medsebojnih obveznosti.
Novo!!: 28. julij in Pogodba · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: 28. julij in Potres · Poglej več »
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Novo!!: 28. julij in Predsednik · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 28. julij in Prestopno leto · Poglej več »
Prstni odtis
Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.
Novo!!: 28. julij in Prstni odtis · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 28. julij in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: 28. julij in Ruski imperij · Poglej več »
San Marino
Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.
Novo!!: 28. julij in San Marino · Poglej več »
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Novo!!: 28. julij in Selim III. · Poglej več »
Stane Vidmar
Stane Vidmar je lahko.
Novo!!: 28. julij in Stane Vidmar · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: 28. julij in Tirolska · Poglej več »
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Novo!!: 28. julij in Tokio · Poglej več »
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Novo!!: 28. julij in Veliki Klek · Poglej več »
Vojaška enota
Vojaška enota je organizirana skupina vojakov, ki je namenjena taktičnemu bojevanju in je sposobna omejenega samostojnega delovanja.
Novo!!: 28. julij in Vojaška enota · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: 28. julij in Vojak · Poglej več »
Vojna napoved
nacistični Nemčiji. Vojna napoved je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se vojno dejavnost proti drugi državi.
Novo!!: 28. julij in Vojna napoved · Poglej več »
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: 28. julij in William Herschel · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: 28. julij in Zagreb · Poglej več »
Zavezniki
Zavezniki so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.
Novo!!: 28. julij in Zavezniki · Poglej več »
Zbigniew Herbert
Zbigniew Herbert, poljski pesnik, esejist in moralist, * 29. oktober 1924, Lvov, Poljska, † 28. julij 1998, Varšava.
Novo!!: 28. julij in Zbigniew Herbert · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 28. julij in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 28. julij in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1018 · Poglej več »
1057
1057 (MLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1057 · Poglej več »
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1095 · Poglej več »
1102
1102 (MCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1102 · Poglej več »
1127
1127 (MCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1127 · Poglej več »
1128
1128 (MCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1128 · Poglej več »
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1165 · Poglej več »
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1176 · Poglej več »
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 1230 · Poglej več »
1240
1240 (MCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1240 · Poglej več »
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1283 · Poglej več »
1285
1285 (MCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1285 · Poglej več »
1308
1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1308 · Poglej več »
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1345 · Poglej več »
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1347 · Poglej več »
1412
1412 (MCDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1412 · Poglej več »
1540
1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1540 · Poglej več »
1579
1579 (MDLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1579 · Poglej več »
1619
1619 (MDCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. julij in 1619 · Poglej več »
1635
1635 (MDCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1635 · Poglej več »
1655
1655 (MDCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1655 · Poglej več »
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1678 · Poglej več »
1685
1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1685 · Poglej več »
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. julij in 1715 · Poglej več »
1741
1741 (MDCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1741 · Poglej več »
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1750 · Poglej več »
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1758 · Poglej več »
1761
1761 (MDCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1761 · Poglej več »
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1767 · Poglej več »
1775
1775 (MDCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1775 · Poglej več »
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1778 · Poglej več »
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1794 · Poglej več »
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1796 · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1800 · Poglej več »
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1802 · Poglej več »
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. julij in 1804 · Poglej več »
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1808 · Poglej več »
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1817 · Poglej več »
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1818 · Poglej več »
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1821 · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1839 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1842 · Poglej več »
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1844 · Poglej več »
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1845 · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1851 · Poglej več »
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1852 · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1858 · Poglej več »
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1859 · Poglej več »
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1861 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1867 · Poglej več »
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1872 · Poglej več »
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1874 · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1876 · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1879 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1885 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1887 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1889 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. julij in 1891 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1895 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1897 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 1902 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1904 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1905 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1909 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1911 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1914 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1915 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1921 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 1924 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 1929 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1932 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1941 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1943 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1945 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 1946 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1951 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 1957 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1958 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1962 · Poglej več »
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1965 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1968 · Poglej več »
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1969 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 1971 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. julij in 1975 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1976 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1977 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. julij in 1978 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1981 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. julij in 1990 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. julij in 1994 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. julij in 1998 · Poglej več »
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. julij in 2010 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. julij in 2013 · Poglej več »
