1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Seznam matematičnih vsebin

1 + 1 + 1 + 1 + ··· vs. Seznam matematičnih vsebin

Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Analitično nadaljevanje

naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Analitično nadaljevanje · Analitično nadaljevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Divergentna vrsta · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Geometrična vrsta · Geometrična vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Grandijeva vrsta

Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Grandijeva vrsta · Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kompleksno število

1.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Kompleksno število · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Limita zaporedja · Limita zaporedja in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Monotonost

Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Monotonost · Monotonost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Točka · Seznam matematičnih vsebin in Točka · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Vrsta (matematika) · Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

1 (število) in 1 + 1 + 1 + 1 + ··· · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

1 + 2 + 3 + 4 + ···

Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 1 + 2 + 3 + 4 + ··· · 1 + 2 + 3 + 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

10 (število)

10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 10 (število) · 10 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

11 (število)

11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 11 (število) · 11 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

12 (število)

12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katero velja 12.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 12 (število) · 12 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 2 (število) · 2 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

3 (število)

3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 3 (število) · 3 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 4 (število) · 4 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 5 (število) · 5 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 6 (število) · 6 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

7 (število)

7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 7 (število) · 7 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 8 (število) · 8 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

9 (število)

9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.

1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 9 (število) · 9 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »