Hitreje kot brskalnik!
201 odnosi: Admiral, Adolf Hurwitz, Afganistan, Alan Young, Aleksander Vasiljevič Kolčak, Alfred Werner, Alojz Gašpar, Anatolija, Antanta, Arthur Roy Brown, Atlantski ocean, Avstrija, Španska gripa, İzmir, Beltinci, Benito Mussolini, Boljševiki, Boris Ščerbina, Bremen, Drago Leskovšek (kemik), Društvo narodov, Edmund Percival Hillary, Edward Charles Pickering, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Elizabeth Anscombe, Emiliano Zapata, Ernst Haeckel, Eva Perón, Ferry Souvan, Franjo Kuharić, Franjo Malgaj, Giulio Andreotti, Grčija, Gregorijanski koledar, Hermann Emil Fischer, J. D. Salinger, Janez Bole, Janko Bobetko, Jérôme Eugène Coggia, Jožef Bagari, Johannes Rydberg, Johannes Stark, Jules Bordet, Kolonija (geografija), Kominterna, Kongres Združenih držav Amerike, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Madžarska, Madžarska sovjetska republika, Martin Leo Arons, ..., Matilde Camus, Mihael Gunzek, Mitja Ribičič, Moskva, Murska republika, Nacionalna fašistična stranka, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Narodni park, Nemčija, Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nobelova nagrada za kemijo, Nobelova nagrada za književnost, Nobelova nagrada za mir, Odesa, Pandemija, Pariška mirovna konferenca (1919), Pariz, Parlament, Paul Deussen, Pedagogika, Peter Altenberg, Peter Žiža, Peter Frederick Strawson, Porabski Slovenci, Prekmurje, Prestopno leto, Prohibicija, Prva svetovna vojna, Rimske številke, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Rosa Luxemburg, Rusija, Ruska državljanska vojna, Senat Združenih držav Amerike, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Srečko Puncer, Sreda, Stane Kavčič, Tomáš Špidlík, Transilvanija, Ukrajina, Univerza v Ljubljani, Veliki kanjon, Versailles, Versajska mirovna pogodba, Weimar, William Crookes, Woldemar Voigt, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. januar, 1. maj, 1. november, 10. april, 10. januar, 10. oktober, 10. september, 11. januar, 12. avgust, 13. december, 13. marec, 14. januar, 14. junij, 14. maj, 15. april, 15. februar, 15. januar, 15. julij, 15. maj, 15. november, 17. april, 17. december, 18. februar, 18. januar, 18. marec, 18. november, 1832, 1834, 1840, 1845, 1846, 1848, 1849, 1850, 1852, 1854, 1856, 1859, 1860, 1866, 1871, 1879, 1894, 1895, 19. avgust, 19. januar, 19. maj, 19. november, 1952, 1974, 1983, 1987, 1990, 1998, 2. marec, 20. julij, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2016, 2020, 21. junij, 21. marec, 22. september, 23. februar, 23. julij, 23. november, 25. januar, 26. februar, 28. december, 28. junij, 28. oktober, 29. april, 3. februar, 3. oktober, 30. november, 30. oktober, 31. avgust, 4. april, 5. januar, 5. oktober, 6. februar, 6. julij, 6. junij, 6. maj, 7. april, 7. maj, 7. marec, 8. januar, 9. avgust, 9. januar. Razširi indeks (151 več) »
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Novo!!: 1919 in Admiral · Poglej več »
Adolf Hurwitz
Adolf Hurwitz, nemški matematik, * 26. marec 1859, Hildesheim, Hannover, Nemčija, † 18. november 1919, Zürich, Švica.
Novo!!: 1919 in Adolf Hurwitz · Poglej več »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: 1919 in Afganistan · Poglej več »
Alan Young
Alan Young (rojen Angus Young), kanadski igralec angleškega rodu, * 19. november 1919, North Shields, Northumberland, Anglija, † 19. maj 2016, Woodland Hills, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 1919 in Alan Young · Poglej več »
Aleksander Vasiljevič Kolčak
Aleksandr Vasiljevič Kolčak (Александр Васильевич Колчак), ruski mornariški častnik, vojaški poveljnik in raziskovalec Arktike.
Novo!!: 1919 in Aleksander Vasiljevič Kolčak · Poglej več »
Alfred Werner
Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.
Novo!!: 1919 in Alfred Werner · Poglej več »
Alojz Gašpar
Alojz Gašpar (madžarsko Gáspár Alajos), slovenski pisatelj, * 1848, Dolnji Senik, † 22. september 1919, Dolnji Senik.
Novo!!: 1919 in Alojz Gašpar · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: 1919 in Anatolija · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: 1919 in Antanta · Poglej več »
Arthur Roy Brown
Arthur Roy Brown, kanadski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 23. december 1893 Carleton Place, Ontario, Kanada, † 9. marec 1944, Stouffville, Ontario, Kanada.
Novo!!: 1919 in Arthur Roy Brown · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: 1919 in Atlantski ocean · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: 1919 in Avstrija · Poglej več »
Španska gripa
Pandemija španske gripe, poznane tudi kot La Grippe Espagnole ali La Pesadilla je bila nenavadno huda in smrtonosna oblika aviarne influence, virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu.
Novo!!: 1919 in Španska gripa · Poglej več »
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Novo!!: 1919 in İzmir · Poglej več »
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Novo!!: 1919 in Beltinci · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: 1919 in Benito Mussolini · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: 1919 in Boljševiki · Poglej več »
Boris Ščerbina
Boris Jevdokimovič Ščerbina (rusko: Борис Евдокимович Щербина, ukrajinsko: Борис Євдокимович Щербина), sovjetski politik, * 5. oktober 1919, Debalstevo, Ukrajina, † 22. avgust 1990 Moskva, Rusija.
Novo!!: 1919 in Boris Ščerbina · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: 1919 in Bremen · Poglej več »
Drago Leskovšek (kemik)
Drago Leskovšek, slovenski inženir kemije, * 18. februar 1919, Brno, † 2010.
Novo!!: 1919 in Drago Leskovšek (kemik) · Poglej več »
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Novo!!: 1919 in Društvo narodov · Poglej več »
Edmund Percival Hillary
Sir Edmund Percival Hillary, novozelandski plezalec, raziskovalec, veleposlanik in filantrop, * 20. julij 1919, Auckland, Nova Zelandija (Severni otok), † 11. januar 2008, Auckland.
Novo!!: 1919 in Edmund Percival Hillary · Poglej več »
Edward Charles Pickering
Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: 1919 in Edward Charles Pickering · Poglej več »
Eleanor Margaret Peachey Burbidge
Eleanor Margaret Burbidge (rojena Peachey), FRS, angleška astronomka in astrofizičarka, * 12. avgust 1919, Davenport, grofija Cheshire, Anglija, † 5. april 2020, San Francisco, ZDA.
Novo!!: 1919 in Eleanor Margaret Peachey Burbidge · Poglej več »
Elizabeth Anscombe
Gertrude Elizabeth Margaret Anscombe, britanska analitična filozofinja, * 18. marec 1919, Limerick, Irska, † 5. januar 2001, Cambridge, Anglija.
Novo!!: 1919 in Elizabeth Anscombe · Poglej več »
Emiliano Zapata
Emiliano Zapata, mehiški revolucionar, * 8. avgust 1879, Anenecuilco, Morelos, Mehika, † 10. april 1919.
Novo!!: 1919 in Emiliano Zapata · Poglej več »
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Novo!!: 1919 in Ernst Haeckel · Poglej več »
Eva Perón
María Eva Duarte de Perón (splošno znana kot Eva ali po ljubkovalni pomanjševalnici Evita), argentinska prva dama, 7. maj 1919, Los Toldos, provinca Buenos Aires, Argentina, 26. julij 1952, Buenos Aires.
Novo!!: 1919 in Eva Perón · Poglej več »
Ferry Souvan
Ferry (tudi Fery, polno ime Ferdinand) Souvan, slovenski besedilopisec, skladatelj in podjetnik * 1. maj 1919, Volčji Potok, † 31. oktober 1974, Ljubljana Ferry Souvan je bil prvi pisec besedil za Ansambel bratov Avsenik.
Novo!!: 1919 in Ferry Souvan · Poglej več »
Franjo Kuharić
Franjo Kuharić, hrvaški duhovnik, škof in kardinal, * 15. april 1919, Pribić, † 11. marec 2002, Zagreb.
Novo!!: 1919 in Franjo Kuharić · Poglej več »
Franjo Malgaj
Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo, * 20. november 1894, Hruševec pri Šentjurju, † 6. maj 1919, Tolsti Vrh.
Novo!!: 1919 in Franjo Malgaj · Poglej več »
Giulio Andreotti
Giulio Andreotti, italijanski politik, * 14. januar 1919, Rim, † 6. maj 2013, Rim.
Novo!!: 1919 in Giulio Andreotti · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 1919 in Grčija · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 1919 in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Hermann Emil Fischer
Herman Emil Fischer, nemški kemik, biokemik, univerzitetni profesor, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.
Novo!!: 1919 in Hermann Emil Fischer · Poglej več »
J. D. Salinger
Jerome David Salinger (izgovorjava ˈsælɪndʒər), krajše J. D. Salinger, ameriški pisatelj, * 1. januar 1919, New York, ZDA, † 27. januar 2010, Cornish, New Hampshire, ZDA.
Novo!!: 1919 in J. D. Salinger · Poglej več »
Janez Bole
Janez Bole, slovenski glasbeni pedagog in zborovodja, * 7. marec 1919, Brezje na Gorenjskem, † 21. februar 2007, Ljubljana.
Novo!!: 1919 in Janez Bole · Poglej več »
Janko Bobetko
Janko Bobetko, hrvaški general, * 10. januar 1919, Sisek, † 29. april 2003, Zagreb.
Novo!!: 1919 in Janko Bobetko · Poglej več »
Jérôme Eugène Coggia
Jérôme Eugène Coggia, francoski astronom, * 18. februar 1849, Ajaccio, Korzika, † 15. januar 1919.
Novo!!: 1919 in Jérôme Eugène Coggia · Poglej več »
Jožef Bagari
Jožef Bagari (madž. Bagáry József), slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, * 8. januar 1840, Murska Sobota; † 14. maj 1919, Murska Sobota.
Novo!!: 1919 in Jožef Bagari · Poglej več »
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Novo!!: 1919 in Johannes Rydberg · Poglej več »
Johannes Stark
Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.
Novo!!: 1919 in Johannes Stark · Poglej več »
Jules Bordet
Jules Bordet (polno ime Jules Jean Baptiste Vincent Bordet), belgijski bakteriolog, * 13. junij, 1870, Soignies, Hainaut, Belgija, † 6. april, 1961, Bruselj, Belgija.
Novo!!: 1919 in Jules Bordet · Poglej več »
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Novo!!: 1919 in Kolonija (geografija) · Poglej več »
Kominterna
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.
Novo!!: 1919 in Kominterna · Poglej več »
Kongres Združenih držav Amerike
Kongres Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade.
Novo!!: 1919 in Kongres Združenih držav Amerike · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: 1919 in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: 1919 in Madžarska · Poglej več »
Madžarska sovjetska republika
Madžarska sovjetska republika ali Republika Konzulov Madžarske (ali Magyarországi Szocialista Szövetséges Tanácsköztársaság) je bila socialistična država, ki je obstajala med 21.
Novo!!: 1919 in Madžarska sovjetska republika · Poglej več »
Martin Leo Arons
Martin Leo Arons, nemški fizik in socialist, * 15. februar 1860, Berlin, Nemčija, † 10. oktober 1919, Berlin.
Novo!!: 1919 in Martin Leo Arons · Poglej več »
Matilde Camus
Matilde Camus, španska pisateljica, * 26. september 1919, Santander, Kantabrija, Španija, † 28. april 2012, Santander.
Novo!!: 1919 in Matilde Camus · Poglej več »
Mihael Gunzek
Mihael Gunzek, slovenski klarinetist in univerzitetni učitelj, * 17. april 1919, Trbovlje, †Ervin Hartman: In memoriam prof.
Novo!!: 1919 in Mihael Gunzek · Poglej več »
Mitja Ribičič
Mitja Ribičič (ilegalni imeni Ščuka, od 1942 Ciril), slovenski partizan, komunist in politik, * 19. maj 1919, Trst, Italija † 28. november 2013, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: 1919 in Mitja Ribičič · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: 1919 in Moskva · Poglej več »
Murska republika
Murska republika (prekmursko: Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) je naziv za zatrto republiko, ki je obstajala na ozemlju Prekmurja in je temeljila na idejah enakopravnosti, demokracije in razdelitve zemlje vaščanom po vzoru oktobrske revolucije v Rusiji.
Novo!!: 1919 in Murska republika · Poglej več »
Nacionalna fašistična stranka
Grb in zastava stranke. Nacionalna fašitična stranka (italijansko: Partito Nazionale Fascista) je bila skrajno fašistična in protidemokratična stranka, ki je delovala v Italiji v času fašizma.
Novo!!: 1919 in Nacionalna fašistična stranka · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: 1919 in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Novo!!: 1919 in Narodni park · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 1919 in Nemčija · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »
Nobelova nagrada za književnost
Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.
Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Novo!!: 1919 in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Novo!!: 1919 in Odesa · Poglej več »
Pandemija
Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr.
Novo!!: 1919 in Pandemija · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: 1919 in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: 1919 in Pariz · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: 1919 in Parlament · Poglej več »
Paul Deussen
Paul Deussen, nemški filozof, zgodovinar in indolog, * 7. januar 1845, Oberdreis, Nemška zveza, † 6. julij 1919, Kiel, Nemško cesarstvo.
Novo!!: 1919 in Paul Deussen · Poglej več »
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Novo!!: 1919 in Pedagogika · Poglej več »
Peter Altenberg
Richard Engländer, bolje znan kot Peter Altenberg, avstrijski pesnik in pisatelj, prvi pisec literarnih črtic, * 9. marec 1859, Dunaj, † 8. januar 1919, Dunaj.
Novo!!: 1919 in Peter Altenberg · Poglej več »
Peter Žiža
Peter Žiža, slovenski nevrolog, psihiater, * 15. februar 1919, Postojna, † 22. marec 1983, Ljubljana.
Novo!!: 1919 in Peter Žiža · Poglej več »
Peter Frederick Strawson
Profesor Sir Peter Frederick Strawson, angleški filozof, * 23. november 1919, London, ZK, † 13. februar 2006, London.
Novo!!: 1919 in Peter Frederick Strawson · Poglej več »
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Novo!!: 1919 in Porabski Slovenci · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: 1919 in Prekmurje · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1919 in Prestopno leto · Poglej več »
Prohibicija
Prohibícija je zakonska ureditev, ki prepoveduje trgovanje in javno uporabo alkoholnih pijač.
Novo!!: 1919 in Prohibicija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 1919 in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1919 in Rimske številke · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: 1919 in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 1919 in Romunija · Poglej več »
Rosa Luxemburg
Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Novo!!: 1919 in Rosa Luxemburg · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: 1919 in Rusija · Poglej več »
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Novo!!: 1919 in Ruska državljanska vojna · Poglej več »
Senat Združenih držav Amerike
Pečat senata Senat Združenih držav Amerike je zgornji dom dvodomnega kongresa Združenih držav Amerike.
Novo!!: 1919 in Senat Združenih držav Amerike · Poglej več »
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Novo!!: 1919 in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Poglej več »
Srečko Puncer
Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), slovenski borec za severno mejo, * 6. maj 1895, Loka pri Zidanem Mostu, † 29. april 1919, Vovbre na Koroškem, Avstrija.
Novo!!: 1919 in Srečko Puncer · Poglej več »
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Novo!!: 1919 in Sreda · Poglej več »
Stane Kavčič
Stane Kavčič, slovenski politik, * 30. oktober 1919, Ljubljana, † 27. marec 1987, Ljubljana.
Novo!!: 1919 in Stane Kavčič · Poglej več »
Tomáš Špidlík
sličica Tomáš Špidlík, češki rimskokatoliški jezuit, duhovnik in kardinal, * 17. december 1919, Boskovice, Češkoslovaška (danes Češka), † 16. april 2010, Rim.
Novo!!: 1919 in Tomáš Špidlík · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: 1919 in Transilvanija · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: 1919 in Ukrajina · Poglej več »
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Novo!!: 1919 in Univerza v Ljubljani · Poglej več »
Veliki kanjon
Veliki Kanjon (angleško Grand Canyon) je kanjon, ki ga je ustvarila reka Kolorado na severu Arizone (ZDA).
Novo!!: 1919 in Veliki kanjon · Poglej več »
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: 1919 in Versailles · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: 1919 in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Novo!!: 1919 in Weimar · Poglej več »
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Novo!!: 1919 in William Crookes · Poglej več »
Woldemar Voigt
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: 1919 in Woldemar Voigt · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 1919 in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 1919 in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1. januar
1.
Novo!!: 1919 in 1. januar · Poglej več »
1. maj
1.
Novo!!: 1919 in 1. maj · Poglej več »
1. november
1.
Novo!!: 1919 in 1. november · Poglej več »
10. april
10.
Novo!!: 1919 in 10. april · Poglej več »
10. januar
10.
Novo!!: 1919 in 10. januar · Poglej več »
10. oktober
10.
Novo!!: 1919 in 10. oktober · Poglej več »
10. september
10.
Novo!!: 1919 in 10. september · Poglej več »
11. januar
11.
Novo!!: 1919 in 11. januar · Poglej več »
12. avgust
12.
Novo!!: 1919 in 12. avgust · Poglej več »
13. december
13.
Novo!!: 1919 in 13. december · Poglej več »
13. marec
13.
Novo!!: 1919 in 13. marec · Poglej več »
14. januar
14.
Novo!!: 1919 in 14. januar · Poglej več »
14. junij
14.
Novo!!: 1919 in 14. junij · Poglej več »
14. maj
14.
Novo!!: 1919 in 14. maj · Poglej več »
15. april
15.
Novo!!: 1919 in 15. april · Poglej več »
15. februar
15.
Novo!!: 1919 in 15. februar · Poglej več »
15. januar
15.
Novo!!: 1919 in 15. januar · Poglej več »
15. julij
15.
Novo!!: 1919 in 15. julij · Poglej več »
15. maj
15.
Novo!!: 1919 in 15. maj · Poglej več »
15. november
15.
Novo!!: 1919 in 15. november · Poglej več »
17. april
17.
Novo!!: 1919 in 17. april · Poglej več »
17. december
17.
Novo!!: 1919 in 17. december · Poglej več »
18. februar
18.
Novo!!: 1919 in 18. februar · Poglej več »
18. januar
18.
Novo!!: 1919 in 18. januar · Poglej več »
18. marec
18.
Novo!!: 1919 in 18. marec · Poglej več »
18. november
18.
Novo!!: 1919 in 18. november · Poglej več »
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 1919 in 1832 · Poglej več »
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 1919 in 1834 · Poglej več »
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 1919 in 1840 · Poglej več »
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 1919 in 1845 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 1919 in 1846 · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 1919 in 1848 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1919 in 1849 · Poglej več »
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 1919 in 1850 · Poglej več »
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 1919 in 1852 · Poglej več »
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 1919 in 1854 · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 1919 in 1856 · Poglej več »
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 1919 in 1859 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 1919 in 1860 · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1919 in 1866 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 1919 in 1871 · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 1919 in 1879 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1919 in 1894 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 1919 in 1895 · Poglej več »
19. avgust
19.
Novo!!: 1919 in 19. avgust · Poglej več »
19. januar
19.
Novo!!: 1919 in 19. januar · Poglej več »
19. maj
19.
Novo!!: 1919 in 19. maj · Poglej več »
19. november
19.
Novo!!: 1919 in 19. november · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1919 in 1952 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1919 in 1974 · Poglej več »
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1919 in 1983 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1919 in 1987 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1919 in 1990 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1919 in 1998 · Poglej več »
2. marec
2.
Novo!!: 1919 in 2. marec · Poglej več »
20. julij
20.
Novo!!: 1919 in 20. julij · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1919 in 2001 · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1919 in 2002 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1919 in 2003 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1919 in 2005 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: 1919 in 2006 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: 1919 in 2007 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: 1919 in 2008 · Poglej več »
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Novo!!: 1919 in 2009 · Poglej več »
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1919 in 2010 · Poglej več »
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1919 in 2012 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1919 in 2013 · Poglej več »
2016
2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1919 in 2016 · Poglej več »
2020
2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1919 in 2020 · Poglej več »
21. junij
21.
Novo!!: 1919 in 21. junij · Poglej več »
21. marec
21.
Novo!!: 1919 in 21. marec · Poglej več »
22. september
22.
Novo!!: 1919 in 22. september · Poglej več »
23. februar
23.
Novo!!: 1919 in 23. februar · Poglej več »
23. julij
23.
Novo!!: 1919 in 23. julij · Poglej več »
23. november
23.
Novo!!: 1919 in 23. november · Poglej več »
25. januar
25.
Novo!!: 1919 in 25. januar · Poglej več »
26. februar
26.
Novo!!: 1919 in 26. februar · Poglej več »
28. december
28.
Novo!!: 1919 in 28. december · Poglej več »
28. junij
28.
Novo!!: 1919 in 28. junij · Poglej več »
28. oktober
28.
Novo!!: 1919 in 28. oktober · Poglej več »
29. april
29.
Novo!!: 1919 in 29. april · Poglej več »
3. februar
3.
Novo!!: 1919 in 3. februar · Poglej več »
3. oktober
3.
Novo!!: 1919 in 3. oktober · Poglej več »
30. november
30.
Novo!!: 1919 in 30. november · Poglej več »
30. oktober
30.
Novo!!: 1919 in 30. oktober · Poglej več »
31. avgust
31.
Novo!!: 1919 in 31. avgust · Poglej več »
4. april
4.
Novo!!: 1919 in 4. april · Poglej več »
5. januar
5.
Novo!!: 1919 in 5. januar · Poglej več »
5. oktober
5.
Novo!!: 1919 in 5. oktober · Poglej več »
6. februar
6.
Novo!!: 1919 in 6. februar · Poglej več »
6. julij
6.
Novo!!: 1919 in 6. julij · Poglej več »
6. junij
6.
Novo!!: 1919 in 6. junij · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: 1919 in 6. maj · Poglej več »
7. april
7.
Novo!!: 1919 in 7. april · Poglej več »
7. maj
7.
Novo!!: 1919 in 7. maj · Poglej več »
7. marec
7.
Novo!!: 1919 in 7. marec · Poglej več »
8. januar
8.
Novo!!: 1919 in 8. januar · Poglej več »
9. avgust
9.
Novo!!: 1919 in 9. avgust · Poglej več »
9. januar
9.
Novo!!: 1919 in 9. januar · Poglej več »
