Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Annibale de Gasparis, Apsidna točka, Asklepij, Asteroid, Asteroid tipa C, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Celzijeva temperaturna lestvica, Cerera (pritlikavi planet), Dan, Družina Higeja, Družina Hilda, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Higieia, Hondrit, Italija, Izsrednost tira, John Russell Hind, Julijanski dan, Julijansko leto, Jupiter, Kelvin, Kilogram, Kirkwoodova vrzel, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meteorit, Meter, Minuta, Navidezni sij, Neapelj, Ogljik, Opozicija (astronomija), Orbitalna resonanca, Poimenovanje astronomskih teles, Saturn, Sekunda, Središče za male planete, Ura, Vesoljski teleskop Hubble, 12. april, 14. julij, 1849, 1852, 2 Palas, ..., 2004, 4 Vesta. Razširi indeks (2 več) »
Annibale de Gasparis
Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.
Novo!!: 10 Higeja in Annibale de Gasparis · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: 10 Higeja in Apsidna točka · Poglej več »
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Novo!!: 10 Higeja in Asklepij · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 10 Higeja in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Novo!!: 10 Higeja in Asteroid tipa C · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 10 Higeja in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 10 Higeja in Astronomska enota · Poglej več »
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Novo!!: 10 Higeja in Boginja · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: 10 Higeja in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 10 Higeja in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 10 Higeja in Dan · Poglej več »
Družina Higeja
Družina Higeja je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: 10 Higeja in Družina Higeja · Poglej več »
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Novo!!: 10 Higeja in Družina Hilda · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 10 Higeja in Ekliptika · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: 10 Higeja in Geometrični albedo · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 10 Higeja in Giga · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: 10 Higeja in Grščina · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: 10 Higeja in Grška mitologija · Poglej več »
Higieia
Higieia Higieia je v grški mitologiji boginja zdravljanja; Asklepijeva hči.
Novo!!: 10 Higeja in Higieia · Poglej več »
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Novo!!: 10 Higeja in Hondrit · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 10 Higeja in Italija · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 10 Higeja in Izsrednost tira · Poglej več »
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Novo!!: 10 Higeja in John Russell Hind · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 10 Higeja in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 10 Higeja in Julijansko leto · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: 10 Higeja in Jupiter · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 10 Higeja in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: 10 Higeja in Kilogram · Poglej več »
Kirkwoodova vrzel
velike polosi. Kirkwoodova vrzél je vrzel (zmanjšano število) v porazdelitvi asteroidov po večji polosi (ali po obhodni dobi) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 10 Higeja in Kirkwoodova vrzel · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 10 Higeja in Kotna stopinja · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: 10 Higeja in Kubični centimeter · Poglej več »
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Novo!!: 10 Higeja in Meteorit · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 10 Higeja in Meter · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: 10 Higeja in Minuta · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: 10 Higeja in Navidezni sij · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: 10 Higeja in Neapelj · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: 10 Higeja in Ogljik · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: 10 Higeja in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Novo!!: 10 Higeja in Orbitalna resonanca · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 10 Higeja in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: 10 Higeja in Saturn · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 10 Higeja in Sekunda · Poglej več »
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Novo!!: 10 Higeja in Središče za male planete · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 10 Higeja in Ura · Poglej več »
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Novo!!: 10 Higeja in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »
12. april
12.
Novo!!: 10 Higeja in 12. april · Poglej več »
14. julij
14.
Novo!!: 10 Higeja in 14. julij · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 10 Higeja in 1849 · Poglej več »
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 10 Higeja in 1852 · Poglej več »
2 Palas
2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.
Novo!!: 10 Higeja in 2 Palas · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 10 Higeja in 2004 · Poglej več »
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Novo!!: 10 Higeja in 4 Vesta · Poglej več »
