Hitreje kot brskalnik!
36 odnosi: Guido iz Arezza, Hedeby, Henrik IV. Nemški, Julijanski koledar, Nürnberg, Opatija Weltenburg, Peter Puščavnik, Pivo, Ponedeljek, Prestopno leto, Rimske številke, Roscelin iz Compiegneja, Schleswig-Holstein, Svjatopolk II. Kijevski, Viljem Osvajalec, Zoa (bizantinska cesarica), 1003, 1008, 1076, 1080, 1084, 1090, 1093, 1095, 11. november, 1106, 1113, 1115, 1125, 1138, 12. april, 17. maj, 26. januar, 8. november, 978, 992.
Guido iz Arezza
Guido iz Arezza (tudi Guido Aretinus, Guido Areški, Guido Monaco), italijanski glasbenik, menih in pedagog, * okrog 992, † 17. maj? 1050) Obravnavan je kot izumitelj (sodobne) konvencionalne glasbene notacije, ki je nadomestila nevmatsko notacijo. Njegovo besedilo »Micrologus« je bila druga najbolj razširjena srednjeveška razprava o glasbi (za spisi Boecija). Guido je bil menih benediktinskega reda v italijanskem mestu Arezzo. Sodobne raziskave so določile datum nastanka spisov Micrologus v leto 1025 ali 1026. Njegova poklicna pot se je začela v samostanu v Pomposi blizu Ferrare. Opazil je, kako so si pevci s težavo zapomnili melodije gregorijanskega korala - in poiskal rešitve, poleg črtne notacije tudi solmizacijo (do-re-mi...). Zaradi inovacij je kmalu zaslovel po vsej severni Italiji, hkrati pa si je nakopal sovražnost ostalih menihov, zato so ga poslali v Arezzo. V Arezzu ni bilo opatije, kljub temu pa je mesto premoglo veliko število pevcev, ki so bili potrebni vaje. Okrog leta 1028 ga je v Rim povabil tudi papež Janez XIX, o njegovem kasnejšem življenju pa ni mnogo znanega. Guido iz Arezza je tudi izvorno ime računalniškega formata za zapisovanje glasbe GUIDO Music Notation.
Novo!!: 1050 in Guido iz Arezza · Poglej več »
Hedeby
Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.
Novo!!: 1050 in Hedeby · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: 1050 in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1050 in Julijanski koledar · Poglej več »
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Novo!!: 1050 in Nürnberg · Poglej več »
Opatija Weltenburg
Samostan Weltenburg (nemško Kloster Weltenburg) je benediktinska opatija (opatija svetega Jurija) v Weltenburgu, okrožju Kelheim ob Donavi na Spodnjem Bavarskem.
Novo!!: 1050 in Opatija Weltenburg · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: 1050 in Peter Puščavnik · Poglej več »
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Novo!!: 1050 in Pivo · Poglej več »
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Novo!!: 1050 in Ponedeljek · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1050 in Prestopno leto · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1050 in Rimske številke · Poglej več »
Roscelin iz Compiegneja
Roscelin iz Compiegneja (latinsko: Roscellinus Compendiensis), francoski filozof in teolog, * okoli 1050, † okoli 1125.
Novo!!: 1050 in Roscelin iz Compiegneja · Poglej več »
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Novo!!: 1050 in Schleswig-Holstein · Poglej več »
Svjatopolk II. Kijevski
Svjatopolk II.
Novo!!: 1050 in Svjatopolk II. Kijevski · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: 1050 in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Zoa (bizantinska cesarica)
Zoa Porfirogeneta (grško, življenje) je bila od 19.
Novo!!: 1050 in Zoa (bizantinska cesarica) · Poglej več »
1003
1003 (MIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1050 in 1003 · Poglej več »
1008
1008 (MVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1050 in 1008 · Poglej več »
1076
1076 (MLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1050 in 1076 · Poglej več »
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1050 in 1080 · Poglej več »
1084
1084 (MLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1050 in 1084 · Poglej več »
1090
1090 (MXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1050 in 1090 · Poglej več »
1093
1093 (MXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1050 in 1093 · Poglej več »
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1050 in 1095 · Poglej več »
11. november
11.
Novo!!: 1050 in 11. november · Poglej več »
1106
1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1050 in 1106 · Poglej več »
1113
1113 (MCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1050 in 1113 · Poglej več »
1115
1115 (MCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1050 in 1115 · Poglej več »
1125
1125 (MCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1050 in 1125 · Poglej več »
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1050 in 1138 · Poglej več »
12. april
12.
Novo!!: 1050 in 12. april · Poglej več »
17. maj
17.
Novo!!: 1050 in 17. maj · Poglej več »
26. januar
26.
Novo!!: 1050 in 26. januar · Poglej več »
8. november
8.
Novo!!: 1050 in 8. november · Poglej več »
978
978 (CMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1050 in 978 · Poglej več »
992
992 (CMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1050 in 992 · Poglej več »
