Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Absolutni izsev, Absorpcija, Astronomsko telo, Balmerjeva serija, Bela pritlikavka, Celo število, Charles Joseph Étienne Wolf, Dopplerjev pojav, Dušik, Edward Charles Pickering, Energija, Fotosfera, Frekvenca, Galaksija, Georges Antoine Pons Rayet, Helij, Hitrost, Ionizacija, Izbruh žarkov gama, Izsev, Joseph Norman Lockyer, Kelvin, Kemijski element, Kisik, Kvantno število, Labod (ozvezdje), Mali Magellanov oblak, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Meter na sekundo, Nadorjakinja, Observatorij Pariz, Ogljik, Ozvezdje, Pierre Janssen, Planetarna meglica, Plin, Rimska cesta (galaksija), Sevalni tlak, Sila, Snov, Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektralna razvrstitev zvezd, Supernova, Svetla modra spremenljivka, Svetloba, ..., Temperatura, Veliki Magellanov oblak, Vesoljski prostor, Vidni spekter, Vodik, Zvezda. Razširi indeks (6 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Absolutni izsev · Poglej več »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Absorpcija · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Astronomsko telo · Poglej več »
Balmerjeva serija
Bálmerjeva sêrija je v fiziki spektralna serija črt, ki se izsevajo pri prehodu vodikovega atoma iz višjega v drugo najnižje stanje (n.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Balmerjeva serija · Poglej več »
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Bela pritlikavka · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Celo število · Poglej več »
Charles Joseph Étienne Wolf
Charles Joseph Étienne Wolf, francoski astronom, * 9. november 1827, Vorges, Francija, † 4. julij 1918, Saint Servan, Francija.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Charles Joseph Étienne Wolf · Poglej več »
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Dopplerjev pojav · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Dušik · Poglej več »
Edward Charles Pickering
Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Edward Charles Pickering · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Energija · Poglej več »
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Fotosfera · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Frekvenca · Poglej več »
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Galaksija · Poglej več »
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Georges Antoine Pons Rayet · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Helij · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Hitrost · Poglej več »
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Ionizacija · Poglej več »
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Izbruh žarkov gama · Poglej več »
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Izsev · Poglej več »
Joseph Norman Lockyer
Sir Joseph Norman Lockyer, angleški astronom, * 17. maj 1836, † 16. avgust 1920.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Joseph Norman Lockyer · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Kelvin · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Kemijski element · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Kisik · Poglej več »
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Kvantno število · Poglej več »
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Labod (ozvezdje) · Poglej več »
Mali Magellanov oblak
Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo. Vsebuje prečko. Z oddaljenostjo okoli 200.000 svetlobnih let je ena nam najbližjih galaksij. Z deklinacijo približno -73°, je viden samo z južne poloble in nižjih geografskih širin severne poloble. Ker ima nizko površinsko svetlost, ga je najbolje opazovati daleč od svetlih mest. Mali Magellanov oblak je del Krajevne skupine.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Mali Magellanov oblak · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Masa · Poglej več »
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Meter na sekundo · Poglej več »
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Nadorjakinja · Poglej več »
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Observatorij Pariz · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Ogljik · Poglej več »
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Ozvezdje · Poglej več »
Pierre Janssen
Pierre Jules César Janssen, francoski astronom, * 22. februar 1824, Pariz, Francija, † 23. december 1907, Meudon, Francija.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Pierre Janssen · Poglej več »
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Planetarna meglica · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Plin · Poglej več »
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Sevalni tlak · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Sila · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Snov · Poglej več »
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Sončev veter · Poglej več »
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Sončeva masa · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Sonce · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Spektralna črta · Poglej več »
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Spektralna razvrstitev zvezd · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Supernova · Poglej več »
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Svetla modra spremenljivka · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Svetloba · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Temperatura · Poglej več »
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Veliki Magellanov oblak · Poglej več »
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Vesoljski prostor · Poglej več »
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Vidni spekter · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Vodik · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Wolf-Rayetova zvezda in Zvezda · Poglej več »
Preusmerja sem:
Wolf-Rayetove zvezde, Zvezda WR.
