Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Upor sredstva

Index Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Aerodinamika, Bernoullijeva enačba, Dinamični vzgon, Dinamika fluidov, Dolžina, Fizika, Gibanje, Gostota, Helij, Hitrost, Integral, Izotop, Kelvin, Koeficient upora, Krogla, Kvadratni zakon upora, Laminarni tok, Nekonservativna sila, Pi, Poiseuillov zakon, Polmer, Potenciranje, Presek, Prostorninski pretok, Reynoldsovo število, Sila upora, Stisljivost, Supertekočnost, Tekočina, Telo (fizika), Temperatura, Tlak, Turbulentni tok, Upor sredstva, Valj, Viskoznost, Voda, Zastojni tlak, Zrak.

  2. Fizikalne sile

Aerodinamika

obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19.

Poglej Upor sredstva in Aerodinamika

Bernoullijeva enačba

Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.

Poglej Upor sredstva in Bernoullijeva enačba

Dinamični vzgon

Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.

Poglej Upor sredstva in Dinamični vzgon

Dinamika fluidov

Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.

Poglej Upor sredstva in Dinamika fluidov

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Upor sredstva in Dolžina

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Upor sredstva in Fizika

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Upor sredstva in Gibanje

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Upor sredstva in Gostota

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Upor sredstva in Helij

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Upor sredstva in Hitrost

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Upor sredstva in Integral

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Poglej Upor sredstva in Izotop

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Upor sredstva in Kelvin

Koeficient upora

Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.

Poglej Upor sredstva in Koeficient upora

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Poglej Upor sredstva in Krogla

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Upor sredstva in Kvadratni zakon upora

Laminarni tok

Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.

Poglej Upor sredstva in Laminarni tok

Nekonservativna sila

Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.

Poglej Upor sredstva in Nekonservativna sila

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Upor sredstva in Pi

Poiseuillov zakon

Poiseuillov zákon (pogosto tudi Hagen-Poiseuillov zakon ali Poiseuille-Hagenov zakon) podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Pri tem je ΦV prostorninski pretok, π Ludolfovo število, r polmer cevi, η dinamična viskoznost tekočine, Δp tlačna razlika in l dolžina cevi.

Poglej Upor sredstva in Poiseuillov zakon

Polmer

Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.

Poglej Upor sredstva in Polmer

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Poglej Upor sredstva in Potenciranje

Presek

Presèk ima več pomenov.

Poglej Upor sredstva in Presek

Prostorninski pretok

Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.

Poglej Upor sredstva in Prostorninski pretok

Reynoldsovo število

Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.

Poglej Upor sredstva in Reynoldsovo število

Sila upora

Síla upòra je nekonservativna sila, ki deluje na telo pri gibanju v kapljevini in ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali sila, s katero se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Upor sredstva in Sila upora

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Upor sredstva in Stisljivost

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Upor sredstva in Supertekočnost

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Upor sredstva in Tekočina

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Upor sredstva in Telo (fizika)

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Upor sredstva in Temperatura

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Upor sredstva in Tlak

Turbulentni tok

Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.

Poglej Upor sredstva in Turbulentni tok

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Upor sredstva in Upor sredstva

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Poglej Upor sredstva in Valj

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Upor sredstva in Viskoznost

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Upor sredstva in Voda

Zastojni tlak

Zastojni tlak je tlak, ki nastane zaradi ovire v toku tekočine, pred katero se hitrost tekočine zmanjša praktično na nič.

Poglej Upor sredstva in Zastojni tlak

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Upor sredstva in Zrak

Glej tudi

Fizikalne sile

Prav tako znan kot Aerodinamični upor, Zračni upor.