Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Aerodinamika, Arhimed, Balon, Brata Wright, Cepelin, Druga svetovna vojna, Gozdarstvo, Helij, Helikopter, Hidroplan, Hindenburg (cepelin), Hoverkraft, Izstrelek, Jadralno letalo, Jadralno zmajarstvo, Kilogram, Kmetijstvo, Letalo, Letalsko krilo, Letavto, Mahokrilec, Masa, Motor z notranjim zgorevanjem, Motorni zmaj, Navpično vzletanje in pristajanje, Ozračje, Prva svetovna vojna, Raketa, Seznam letalskih instrumentov, Seznam letalskih proizvajalcev, Seznam najbolj proizvajanih helikopterjev, Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov, Statika, Stroj, Turbina, Veter, Vodik, Vojaški helikopter, Vojaško letalo, Vzgon, Zgodovina letalstva.
Aerodinamika
obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19. stoletju.
Novo!!: Zrakoplov in Aerodinamika · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Zrakoplov in Arhimed · Poglej več »
Balon
Balon s košaro za potnike Napihovanje balona na vroč zrak Balon je fleksibilna vreča, ki je po navadi napolnjena s toplim zrakom.
Novo!!: Zrakoplov in Balon · Poglej več »
Brata Wright
Brata Orville (* 19. avgust 1871, Dayton, Ohio, ZDA, † 30. januar 1948, Oakwood, Ohio, ZDA) in Wilbur Wright (* 16. april 1867, Millville, Indiana, ZDA, † 30. maj 1912, Dayton, Ohio, ZDA), ameriška pionirja letalstva.
Novo!!: Zrakoplov in Brata Wright · Poglej več »
Cepelin
Prvi cepelin pri vzletu Cepelin (izvirno) je bila vodljiva toga zračna ladja, ki jo je izumil grof Ferdinand von Zeppelin.
Novo!!: Zrakoplov in Cepelin · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Zrakoplov in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Novo!!: Zrakoplov in Gozdarstvo · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Zrakoplov in Helij · Poglej več »
Helikopter
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...). Helikopterji so se v manjšem številu pojavili že pred drugo svetovno vojno, čeprav je sama zamisel helikopterja še starejša.
Novo!!: Zrakoplov in Helikopter · Poglej več »
Hidroplan
Hidroplán (angleško seaplane) je letalo, narejeno za vzletanje in pristajanje na vodi.
Novo!!: Zrakoplov in Hidroplan · Poglej več »
Hindenburg (cepelin)
Hindenburg leta 1936 Hindenburg na Lakehurstu LZ 129 Hindenburg (nemško: Luftschiff Zeppelin #129); registracija: D-LZ 129) je bila velika nemška zračna ladja (cepelin) s togo strukturo in glavna ladja razreda Hindenburg. Bila največja zračna ladja po volumnu. Načrtovalo in zgradilo jo je podjetje Luftschiffbau Zeppelin GmbH v Friedrichshafnu, z njo je poslovalo podjetje Deutsche Zeppelin-Reederei. Prvič je poletela marca 1936 in uspešno izvedla 63 poletov, potem pa jo je 14 mesecev kasneje uničil požar 6. maja 1937. Ladja je bila napolnjena z vodikom, ker Združene države Amerike niso hotele prodati helija nacističnemu režimu. Helij ne gori in je zato bolj varen, vodik pa je dosti cenejši in daje več vzgona kot helij. Primerjava z letali Hindenburg je imel togo strukturo iz duraluminija. Imela je 15 nepropustnih pregrad z 16 velikimi vrečami iz bombaža (celicami) za vodik, ki je zagotavljal vzgon. Zunanja površina je bila iz bombaža z reflektivno plastjo, ki je ščitila pred sončnim UV in IR sevanjem, da se vodik ne bi pregrel. Možna je bila uporaba duraluminija iz strmoglavnjene britanske ladje R101, Zeppelin je namreč kupil 5000 kg duraliminij iz te ladje. Pojav letal, plovil težjih od zraka, je napovedal konec tem veličastnim plovilom. Malo je pripomogla tudi nesreča Hindenburga. Danes ni v uporabi skoraj nobene zračne ladje s togo strukturo. Uporabljajo se precej manjši nerigidni "blimpi", katerih obliko balona vzdržuje helij. Obstajajo načrti za nove super ladje kot so SkyCat, Walrus HULA in Lockheed Martin P-791.
Novo!!: Zrakoplov in Hindenburg (cepelin) · Poglej več »
Hoverkraft
Civilni lebdilnik Vojaški lebdilnik LCAC (Landing Craft Air Cushion) ameriške mornarice Lebdilnik, vozilo na zračno blazino ali hoverkraft je amfibijsko vozilo, ki se giblje na zračni blazini.
Novo!!: Zrakoplov in Hoverkraft · Poglej več »
Izstrelek
Izstrelek je vsak predmet, ki je vržen s silo.
Novo!!: Zrakoplov in Izstrelek · Poglej več »
Jadralno letalo
300px Jadrálno letálo (tudi jadrílica) je letalo brez pogonskega motorja in je težje od zraka.
Novo!!: Zrakoplov in Jadralno letalo · Poglej več »
Jadralno zmajarstvo
Jadralni zmaj Jadrálno zmájarstvo se šteje med zračne športe.
Novo!!: Zrakoplov in Jadralno zmajarstvo · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Zrakoplov in Kilogram · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Zrakoplov in Kmetijstvo · Poglej več »
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Novo!!: Zrakoplov in Letalo · Poglej več »
Letalsko krilo
Airbus A300 med pristajanjem; z izvečenimi pred- in zakrilci letalo zagotavlja velik vzgon in s tem zmanjšuje potrebno hitrost. Med običajnim letom krilca spravi nazaj v krilo, saj bi pri večji hitrosti ustvarjala preveč upora. Letalsko krilo je kot najpomembnejši in največkrat najtežji del letala, glavna aerodinamična površina, kjer se tvori sila vzgona.
Novo!!: Zrakoplov in Letalsko krilo · Poglej več »
Letavto
Letavto, tudi "leteči avtomobil" je križanec med zrakoplovom in avtomobilom.
Novo!!: Zrakoplov in Letavto · Poglej več »
Mahokrilec
Mahokrilec Mahokrilec tudi Ornitopter (iz grščine: ornithos "ptica" in pteron "krilo"), je zrakoplov, ki leti z mahanjem kril, podobno kot ptica ali čebela.
Novo!!: Zrakoplov in Mahokrilec · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Zrakoplov in Masa · Poglej več »
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Novo!!: Zrakoplov in Motor z notranjim zgorevanjem · Poglej več »
Motorni zmaj
299x299px Motorni zmaj (ang. Powered hang glider, tudi FLPHG, nanolight, hangmotor) je lahka letalna naprava, ki je sestavljena iz zmaja in majhnega motorja s propelerjem.
Novo!!: Zrakoplov in Motorni zmaj · Poglej več »
Navpično vzletanje in pristajanje
Navpično vzletanje in pristajanje (VTOL) (ang. Vertical Take-Off and Landing) je oznaka za zrakoplove, ki lahko vzletajo in pristajajo vertikalno.
Novo!!: Zrakoplov in Navpično vzletanje in pristajanje · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Zrakoplov in Ozračje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zrakoplov in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Novo!!: Zrakoplov in Raketa · Poglej več »
Seznam letalskih instrumentov
Seznam letalskih instrumentov.
Novo!!: Zrakoplov in Seznam letalskih instrumentov · Poglej več »
Seznam letalskih proizvajalcev
To je seznam letalskih proizvajalcev.
Novo!!: Zrakoplov in Seznam letalskih proizvajalcev · Poglej več »
Seznam najbolj proizvajanih helikopterjev
Seznam najbolj proizvajanih helikopterjev, modro obarvani so še vedno v proizvodnji.
Novo!!: Zrakoplov in Seznam najbolj proizvajanih helikopterjev · Poglej več »
Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov
Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov s proizvodnjo čez 5 000 primerkov.
Novo!!: Zrakoplov in Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov · Poglej več »
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Novo!!: Zrakoplov in Statika · Poglej več »
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Novo!!: Zrakoplov in Stroj · Poglej več »
Turbina
Parna turbina Turbina, iz grške besede τύρβη, tyrbē, ("turbulenca"), je rotirajoča mehanska naprava, ki pretvori energijo toka delovnega medija v mehansko delo.
Novo!!: Zrakoplov in Turbina · Poglej več »
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Novo!!: Zrakoplov in Veter · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Zrakoplov in Vodik · Poglej več »
Vojaški helikopter
Ameriški jurišni helikopter AH-1 Cobra Vojaški helikopterji so vsi helikopterji, ki so oboroženi in/ali uporabljeni v vojaške/bojne namene.
Novo!!: Zrakoplov in Vojaški helikopter · Poglej več »
Vojaško letalo
Vojaško letalo MiG 21 v barvah JLA Vojaško letalo je letalo, ki je oboroženo in/ali uporabljeno v vojaške, bojne namene.
Novo!!: Zrakoplov in Vojaško letalo · Poglej več »
Vzgon
sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.
Novo!!: Zrakoplov in Vzgon · Poglej več »
Zgodovina letalstva
Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799. Razstavljeno letalo v Tehničnem muzeju v Pragi, ki je imelo namesto koles za pristajanje smuči Zgodovina letalstva obravnava razvoj mehanskih naprav za letenje, od zgodnjih jadralnih letal in zmajev do zrakoplovov težjih od zraka z lastnim pogonom, letal z nadzvočno hitrostjo in vesoljskih plovil.
Novo!!: Zrakoplov in Zgodovina letalstva · Poglej več »
Preusmerja sem:
Civilni zrakoplov, Letalna naprava, Zračna vozila, Zračno plovilo, Zračno vozilo.
