Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Zgodovina znanosti in tehnike

Index Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

76 odnosi: Antropologija, Arheologija, Arhitektura, Astronom, Biografija, Biokemija, Biologija, Charles Darwin, Civilizacija, Deoksiribonukleinska kislina, Diptih, Družboslovje, Energija, Evolucija, Filozofija, Frača, Galileo Galilei, Genetika, Geodezija, Geografija, Geologija, Gospodarstvo, Ignaz Semmelweis, Industrija, Izumitelj, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jez, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Joseph Lister, Kanalizacija, Karl Popper, Kartografija, Katapult (orožje), Kemija, Kmetijstvo, Kultura, Logika, Louis Pasteur, Matematika, Medicinske vede, Mehanizem z Antikitere, Morsejeva abeceda, Most, Otto Eduard Neugebauer, Paleontologija, Pasterizacija, Pitagorejstvo, Politične znanosti, Politika, ..., Predor, Pristanišče, Psevdoznanost, Psihologija, Raziskovalec, Sandi Sitar, Seznam izumiteljev, Seznam znanstvenikov, Snov, Sociologija, Sončna ura, Stanislav Južnič, Statistika, Tehnika, Tehnološka singularnost, Thomas Kuhn, Transport, Vede o Zemlji, Voda, Vojaška tehnika, Zemljevid, Zgodovina, Zgodovina računalništva, Znanost, Znanstvena metoda, Znanstvenik. Razširi indeks (26 več) »

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Antropologija · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Arheologija · Poglej več »

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Arhitektura · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Astronom · Poglej več »

Biografija

Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Biografija · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Biokemija · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Biologija · Poglej več »

Charles Darwin

Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Charles Darwin · Poglej več »

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Civilizacija · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »

Diptih

Diptih (iz grščine δίπτυχον, di 'dva' + ptychē 'pregib') je vsak predmet z dvema ploščama, ki sta par, in sta pogosto zvezani s tečajem.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Diptih · Poglej več »

Družboslovje

Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Družboslovje · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Energija · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Evolucija · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Filozofija · Poglej več »

Frača

200px Frača je enostavno orožje ali igrača v obliki rogovile z elastiko za proženje kamnov.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Frača · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Galileo Galilei · Poglej več »

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Genetika · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Geodezija · Poglej več »

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Geografija · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Geologija · Poglej več »

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Gospodarstvo · Poglej več »

Ignaz Semmelweis

Ignaz Philipp Semmelweis (rojen Semmelweis Ignác Fülöp), madžarski zdravnik nemškega rodu, * 1. julij 1818, Tabán, Budim, Ogrska, † 13. avgust 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Ignaz Semmelweis · Poglej več »

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Industrija · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Izumitelj · Poglej več »

Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Jean-Baptiste Joseph Delambre · Poglej več »

Jez

Jez Kurobe Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Jez · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Jezikoslovje · Poglej več »

Joseph Lister

Joseph Lister, 1.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Joseph Lister · Poglej več »

Kanalizacija

Kanalizacija v Parizu Kanalizacija je sistem za zbiranje in odstranjevanje odplak ki poteka od mesta nastanka odpadnih vod do čistilnih naprav.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Kanalizacija · Poglej več »

Karl Popper

Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Karl Popper · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Kartografija · Poglej več »

Katapult (orožje)

Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Katapult (orožje) · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Kemija · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Kmetijstvo · Poglej več »

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Kultura · Poglej več »

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Logika · Poglej več »

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Louis Pasteur · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Matematika · Poglej več »

Medicinske vede

Medicinske vede se ukvarjajo z zdravjem ljudi in živali.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Medicinske vede · Poglej več »

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Mehanizem z Antikitere · Poglej več »

Morsejeva abeceda

Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Morsejeva abeceda · Poglej več »

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Most · Poglej več »

Otto Eduard Neugebauer

Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Otto Eduard Neugebauer · Poglej več »

Paleontologija

Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Paleontologija · Poglej več »

Pasterizacija

Pasterizacija je postopek toplotne obdelave živila, s katerim zmanjšamo število mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili bolezen, kvarjenje ali celo nezaželeno fermentacijo živila.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Pasterizacija · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Pitagorejstvo · Poglej več »

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Politične znanosti · Poglej več »

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Politika · Poglej več »

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Predor · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Pristanišče · Poglej več »

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Psevdoznanost · Poglej več »

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Psihologija · Poglej več »

Raziskovalec

Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Raziskovalec · Poglej več »

Sandi Sitar

Sandi Sitar, slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj, publicist in novinar, 31. avgust 1937, Ljubljana.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Sandi Sitar · Poglej več »

Seznam izumiteljev

Seznam najpomembnejših izumiteljev.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Seznam izumiteljev · Poglej več »

Seznam znanstvenikov

Za seznam znanstvenikov glej.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Seznam znanstvenikov · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Snov · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Sociologija · Poglej več »

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Sončna ura · Poglej več »

Stanislav Južnič

Stanislav Južnič, slovensko-ameriški fizik in zgodovinar, * 11. december 1955, San Francisco, ZDA.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Stanislav Južnič · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Statistika · Poglej več »

Tehnika

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Tehnika · Poglej več »

Tehnološka singularnost

Tehnološka singularnost je dogodek v prihodnosti, od katerega dalje ni mogoče napovedati prihodnosti niti si je približno predstavljati, saj postane tehnološki razvoj tako hiter, da ga ljudje sami ne dohitevamo več.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Tehnološka singularnost · Poglej več »

Thomas Kuhn

Thomas Samuel Kuhn, ameriški fizik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik, * 18. julij 1922, † 17. junij 1996.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Thomas Kuhn · Poglej več »

Transport

Transpórt (latinsko trans- - prek- + portare - nesti) označuje prenos ali prevoz ljudi oziroma dobrin z enega kraja na drug kraj.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Transport · Poglej več »

Vede o Zemlji

Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Vede o Zemlji · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Voda · Poglej več »

Vojaška tehnika

Vojaška tehnika je vsa tehnika, ki se uporablja v vojaške namene (od ročne bombe do letalonosilke).

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Vojaška tehnika · Poglej več »

Zemljevid

Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Zemljevid · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Zgodovina · Poglej več »

Zgodovina računalništva

Kot najzgodnejši računalnik je težko določiti neko napravo, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Zgodovina računalništva · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Znanost · Poglej več »

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvena metoda · Poglej več »

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Novo!!: Zgodovina znanosti in tehnike in Znanstvenik · Poglej več »

Preusmerja sem:

Zgodovina tehnologije, Zgodovina znanosti in tehnologije.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »