Hitreje kot brskalnik!
151 odnosi: Antika, Anton Martin Slomšek, Apeninski polotok, Apostol, Apostolski nuncij, Arhidiakon, Avari, Avguštin Stegenšek, Šaleška dolina, Šentandraž v Labotski dolini, Škale, Škof, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota, Štajerska, Štivan, Žiče, Žička kartuzija, Župnija Šempeter v Savinjski dolini, Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu, Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor), Župnija Čadram - Oplotnica, Župnija Črešnjice, Župnija Braslovče, Župnija Gornji Grad, Župnija Hoče, Župnija Laporje, Župnija Nova Cerkev, Župnija Pilštanj, Župnija Poljčane, Župnija Ponikva, Župnija Rogaška Slatina, Župnija Skomarje, Župnija Slivnica pri Mariboru, Župnija Stranice, Župnija Studenice, Župnija Velenje - Sv. Martin, Župnija Videm ob Savi, Župnija Zreče, Župnijska cerkev, Bavarska, Beneška republika, Benediktinski samostan Gornji Grad, Bertold (oglejski patriarh), Borut (karantanski knez), Celje, Celjski grofje, Celovec, Cerkev (zgradba), Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice, ..., Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah, Cerkvena pokrajina, Dekanija, Dekanija Slovenske Konjice, Dobrla vas, Drava, Duhovniško posvečenje, Dunaj, Ema Krška, Emona, Franki, Frankovsko cesarstvo, Furlanija, Goriška, Goriški grofje, Gospa Sveta, Goti, Grad Komenda (Polzela), Grad Konjice, Gradec, Habsburžani, Hotimir, Humanizem, Huni, Istra, Italijani, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Jožef Pajek, Kanonik, Karantanija, Karel Veliki, Kartuzijanski samostan Jurklošter, Kimsko jezero, Koroška (pokrajina), Kranjska, Krška škofija, Langobardi, Laporje, Lavantinska škofija, Ložnica (Dravinja), Madžari, Maribor, Marija Terezija, Martin iz Toursa, Mihael Napotnik, Milanski edikt, Misijonar, Nadškofija Gorica, Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Nadškofija Salzburg, Nadškofija Zagreb, Nadžupnija Laško, Nadžupnija Slovenske Konjice, Oglej, Oglejski patriarhat, Paolo Santonino, Papeška bula, Papež Benedikt XVI., Papež Zaharija, Patriarh, Pelegrin I., Pičen, Pliberk, Pohorje, Prošt, Prva svetovna vojna, Ptuj, Salzburg, Savinja, Sedisvakanca, Slovani, Slovenika, Slovenske Konjice, Sotla, Spodnje Poljčane, Srednji vek, Stranice, Studenice, Sveti Filip, Sveti Jakob, Sveti Jernej, Sveti Peter, Sveti sedež, Teologija, Turški vpadi, Vatikan, Veliko Tinje, Velikovec, Videm, Italija, Vikar, Vitanje, Zakrament, Zakramentali, Zgornja Ložnica, Zreče, Zvezna dežela Avstrije, 1146, 587, 591, 811. Razširi indeks (101 več) »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Antika · Poglej več »
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Anton Martin Slomšek · Poglej več »
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Apeninski polotok · Poglej več »
Apostol
Zadnja večerja'' Izraz apóstol v krščanstvu pomeni učence Jezusa Kristusa oziroma oznanjevalce njegovega verskega nauka.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Apostol · Poglej več »
Apostolski nuncij
Apostólski núncij (lat. nuntius apostolicus), tudi papeški nuncij ali samo nuncij, je osebni in stalni diplomatski predstavnik papeža oz.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Apostolski nuncij · Poglej več »
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Arhidiakon · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Avari · Poglej več »
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Avguštin Stegenšek · Poglej več »
Šaleška dolina
Šaleška dolina (tudi Velenjska kotlina) je dolina na severnem delu Slovenije, na območju severovzhodnega predalpskega hribovja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Šaleška dolina · Poglej več »
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Šentandraž v Labotski dolini · Poglej več »
Škale
Škale so nekdanje naselje v Mestni občini Velenje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škale · Poglej več »
Škof
škofovskim prstanom Škòf (iz grščine.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škof · Poglej več »
Škofija Celje
Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škofija Celje · Poglej več »
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škofija Murska Sobota · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Štajerska · Poglej več »
Štivan
Štivan (ali) je naselje blizu Devina na slovenskem etničnem ozemlju v občini Devin Nabrežina (Italija).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Štivan · Poglej več »
Žiče
Žiče so lahko.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Žiče · Poglej več »
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Žička kartuzija · Poglej več »
Župnija Šempeter v Savinjski dolini
Župnija Šempeter je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Žalec škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Šempeter v Savinjski dolini · Poglej več »
Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu
Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Stari trg koroškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu · Poglej več »
Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)
Župnija Špitalič je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice, Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor) · Poglej več »
Župnija Čadram - Oplotnica
Župnija Čadram - Oplotnica je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Čadram - Oplotnica · Poglej več »
Župnija Črešnjice
Župnija Črešnjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Črešnjice · Poglej več »
Župnija Braslovče
Župnija Braslovče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Braslovče škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Braslovče · Poglej več »
Župnija Gornji Grad
Župnija Gornji Grad je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Gornji Grad škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Gornji Grad · Poglej več »
Župnija Hoče
Nadžupnija Hoče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravsko polje mariborskega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Hoče · Poglej več »
Župnija Laporje
Župnija Laporje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Laporje · Poglej več »
Župnija Nova Cerkev
Župnija Nova Cerkev je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del Škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Nova Cerkev · Poglej več »
Župnija Pilštanj
Župnija Pilštanj je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Kozje–Rogatec–Šmarje pri Jelšah škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Pilštanj · Poglej več »
Župnija Poljčane
Župnija Poljčane je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Poljčane · Poglej več »
Župnija Ponikva
Župnija Ponikva je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Šmarje pri Jelšah.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Ponikva · Poglej več »
Župnija Rogaška Slatina
Župnija Rogaška Slatina je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Rogatec Škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Rogaška Slatina · Poglej več »
Župnija Skomarje
Župnija Skomarje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Skomarje · Poglej več »
Župnija Slivnica pri Mariboru
Župnija Slivnica pri Mariboru je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravsko polje mariborskega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Slivnica pri Mariboru · Poglej več »
Župnija Stranice
Župnija Stranice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofijo Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Stranice · Poglej več »
Župnija Studenice
Župnija Studenice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Studenice · Poglej več »
Župnija Velenje - Sv. Martin
Župnija Velenje - Sv.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Velenje - Sv. Martin · Poglej več »
Župnija Videm ob Savi
Župnija Videm ob Savi je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Videm ob Savi · Poglej več »
Župnija Zreče
Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Zreče · Poglej več »
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnijska cerkev · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Bavarska · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Beneška republika · Poglej več »
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Benediktinski samostan Gornji Grad · Poglej več »
Bertold (oglejski patriarh)
Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Bertold (oglejski patriarh) · Poglej več »
Borut (karantanski knez)
Borut ali Borouth (iz staroslovanskega *borъ, 'boj', 'boriti se'), karantanski knez, * neznano, † 750 Je prvi zgodovinsko izpričani knez slovanske kneževine Karantanije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Borut (karantanski knez) · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Celje · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Celjski grofje · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Celovec · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Jurija je župnijska cerkev nadžupnije Slovenske Konjice.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice · Poglej več »
Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah
Cerkev sv.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah · Poglej več »
Cerkvena pokrajina
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkvena pokrajina · Poglej več »
Dekanija
Dekanija je skupina teritorialno in velikokrat zgodovinsko povezanih župnij znotraj rimskokatoliške škofije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dekanija · Poglej več »
Dekanija Slovenske Konjice
Dekanija Slovenske Konjice je rimskokatoliška dekanija, del Bistriško-konjiškega naddekanata, ki spada pod nadškofijo Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dekanija Slovenske Konjice · Poglej več »
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dobrla vas · Poglej več »
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Drava · Poglej več »
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Duhovniško posvečenje · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dunaj · Poglej več »
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Ema Krška · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Emona · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Franki · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Furlanija · Poglej več »
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Goriška · Poglej več »
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Goriški grofje · Poglej več »
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Gospa Sveta · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Goti · Poglej več »
Grad Komenda (Polzela)
Grad Komenda je nekdanji grad Heilenstein.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Grad Komenda (Polzela) · Poglej več »
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Grad Konjice · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Gradec · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Habsburžani · Poglej več »
Hotimir
Hotimir (tudi Kajtimar, v prvih zapisih omenjen kot Chetmarus, Cheitumarus, Cheftumarus, ChetumarsusKos Milko (1934).. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.), * ?, † 769, je bil knez oziroma vojvoda v Karantaniji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Hotimir · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Humanizem · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Huni · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Istra · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Italijani · Poglej več »
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Jožef Pajek
Jožef Pajek, rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar, * 29. julij 1843, Prežigal pri Slovenskih Konjicah, † 25. julij 1901, Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Jožef Pajek · Poglej več »
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kanonik · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Karantanija · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Karel Veliki · Poglej več »
Kartuzijanski samostan Jurklošter
Kartuzijanski samostan Jurklošter ali Kartuzija Jurklošter, je bil eden izmed štirih kartuzijanskih samostanov na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kartuzijanski samostan Jurklošter · Poglej več »
Kimsko jezero
Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kimsko jezero · Poglej več »
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Koroška (pokrajina) · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kranjska · Poglej več »
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Krška škofija · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Langobardi · Poglej več »
Laporje
Laporje je ime več naselij v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Laporje · Poglej več »
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Lavantinska škofija · Poglej več »
Ložnica (Dravinja)
za drugo reko/vodotok glej Ložnica (Savinja) Ložníca je levi pritok Dravinje iz jugovzhodnega Pohorja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Ložnica (Dravinja) · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Madžari · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Maribor · Poglej več »
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Marija Terezija · Poglej več »
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Martin iz Toursa · Poglej več »
Mihael Napotnik
Mihael Napotnik, slovenski teolog, filozof, zgodovinar, pisatelj, knez in škof, * 20. september 1850, Tepanjski Vrh pri Slovenskih Konjicah, † 28. marec 1922, Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Mihael Napotnik · Poglej več »
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Milanski edikt · Poglej več »
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Misijonar · Poglej več »
Nadškofija Gorica
Nadškofija Gorica je nadškofija Rimskokatoliške cerkve v Italiji, ki je bila ustanovljena 30.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Gorica · Poglej več »
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Ljubljana · Poglej več »
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Maribor · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Nadškofija Zagreb
Nadškofija Zagreb je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Zagreb · Poglej več »
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadžupnija Laško · Poglej več »
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadžupnija Slovenske Konjice · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Oglej · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Paolo Santonino · Poglej več »
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Papeška bula · Poglej več »
Papež Benedikt XVI.
Benedikt XVI., rojstno ime Joseph Alois Ratzinger, nemški duhovnik, teolog, pisatelj, kardinal in papež, * 16. april 1927, Marktl am Inn, Bavarska, Nemčija, † 31. december 2022, Vatikan.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Papež Benedikt XVI. · Poglej več »
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Papež Zaharija · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Patriarh · Poglej več »
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pelegrin I. · Poglej več »
Pičen
Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pičen · Poglej več »
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pliberk · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pohorje · Poglej več »
Prošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Prošt · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Ptuj · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Salzburg · Poglej več »
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Savinja · Poglej več »
Sedisvakanca
Sedisvakanca, ali tudi z izvirnim latinskim izrazom »sede vacante« (kot ablativ (ločilnik) izraza sedes vacans – prost sedež), pomeni stanje nezasedenega vodstvenega položaja po cerkvenem pravu Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sedisvakanca · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Slovani · Poglej več »
Slovenika
Slovenika je nacionalna enciklopedija na temo Slovenije in Slovencev, ki je leta 2011 izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Slovenika · Poglej več »
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Slovenske Konjice · Poglej več »
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sotla · Poglej več »
Spodnje Poljčane
Spodnje Poljčane so naselje v Občini Poljčane.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Spodnje Poljčane · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Srednji vek · Poglej več »
Stranice
Stranice (nemško: Stranitzen ali Rabensberg in der Steiermark) so naselje v Občini Zreče.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Stranice · Poglej več »
Studenice
Studenice so kraj v občini Poljčane, v dolini reke Dravinje in ob vznožju pogorja Boča (979 mnm).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Studenice · Poglej več »
Sveti Filip
Filip je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Filip · Poglej več »
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Jakob · Poglej več »
Sveti Jernej
Jernej, Bartolomej ali Natanael je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Jernej · Poglej več »
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Peter · Poglej več »
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti sedež · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Teologija · Poglej več »
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Turški vpadi · Poglej več »
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Vatikan · Poglej več »
Veliko Tinje
Veliko Tinje je naselje v Občini Slovenska Bistrica.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Veliko Tinje · Poglej več »
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Velikovec · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Videm, Italija · Poglej več »
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Vikar · Poglej več »
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Vitanje · Poglej več »
Zakrament
Sedem zakramentov, slika na steklu s preloma 19. stoletja Upodobitev ''Fons Vitae'' (slovensko ''Vir življenja'') ponazarja sedem zakramentov, ki izvirajo iz Kristusove daritve na križu Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zakrament · Poglej več »
Zakramentali
Zakramentali so sveta znamenja, ki jih je ustanovila Cerkev v pastoralno dobro božjega ljudstva.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zakramentali · Poglej več »
Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica je gručasto naselje v Občini Slovenska Bistrica, v podpohorskem delu Dravinjskih goric, na levem bregu potoka Ložnica, deloma pa tudi na vznožju Pohorja.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zgornja Ložnica · Poglej več »
Zreče
Zreče so majhno mesto s približno 3000 prebivalci v severovzhodni Sloveniji, na vznožju Pohorja, v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska reke Dravinje razširi.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zreče · Poglej več »
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zvezna dežela Avstrije · Poglej več »
1146
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 1146 · Poglej več »
587
587 (DLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 587 · Poglej več »
591
591 (DXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 591 · Poglej več »
811
811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 811 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Zgodovina nadžupnije Slovenske Konjice.
