Hitreje kot brskalnik!
93 odnosi: Albreht I. Habsburški, Anžujci, Andrej II. Ogrski, Šlezija, Čehi, Črno morje, Baltsko morje, Batu kan, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav I. Češki, Boleslav I. Poljski, Boleslav III. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Brandenburg (volilna kneževina), Bytom, Cerkvena pokrajina, Danska, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gdansk, Gniezno, Gorzów Wielkopolski, Hansa, Helmno, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Ivan Češki, Jadwiga Poljska, Jagelonci, Jaroslav Modri, Kalisz, Karel I. Ogrski, Kazimir II. Poljski, Kazimir III. Poljski, Köln, Kijev, Kijevska Rusija, Kolobarjenje, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Krakov, Krščanstvo, Laba, Litva, Lotar Supplinburški, Ludvik I. Ogrski, Lvov, ..., Madžari, Menih, Mješko I., Mješko II. Lambert, Mješko III. Stari, Mongolija, Moravska, Odra, Ogrska, Oton I. Veliki, Oton III., Palatin, Papež Bonifacij VIII., Papež Gregor VII., Pjasti, Polabski Slovani, Poljska, Pomorjansko, Poznanj, Praga, Prusi, Regensburg, Sandomierz, Sigismund Luksemburški, Slovani, Sveta Ciril in Metod, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Tatari, Tevtonski viteški red, Transilvanija, Varta, Velikomoravska, Velikopoljska, Venčeslav II. Češki, Visla, Vladimir Monomah, Vladislav I. Poljski, Vladislav II. Poljski, Vroclav, Zahodni Bug, Zgodovina, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev. Razširi indeks (43 več) »
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Albreht I. Habsburški · Poglej več »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Anžujci · Poglej več »
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Andrej II. Ogrski · Poglej več »
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Šlezija · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Čehi · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Črno morje · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Baltsko morje · Poglej več »
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Batu kan · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav I. Češki · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav III. Poljski · Poglej več »
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav IV. Kodravi · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Bytom
Bytom (nemško Beuthen) je mesto na jugu Poljske v bližini Katovic.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Bytom · Poglej več »
Cerkvena pokrajina
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Cerkvena pokrajina · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Danska · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Gdansk · Poglej več »
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Gniezno · Poglej več »
Gorzów Wielkopolski
Gorzów Wielkopolski (Landsberg an der Warthe) je mesto na zahodu Poljske, ki leži ob reki Warta.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Gorzów Wielkopolski · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Hansa · Poglej več »
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Helmno · Poglej več »
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik II. Sveti · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Investiturni boj · Poglej več »
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Ivan Češki · Poglej več »
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Jadwiga Poljska · Poglej več »
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Jagelonci · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Jaroslav Modri · Poglej več »
Kalisz
Kalisz je mesto v osrednji Poljski in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kalisz · Poglej več »
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Karel I. Ogrski · Poglej več »
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kazimir II. Poljski · Poglej več »
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kazimir III. Poljski · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Köln · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kijev · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kijevska Rusija · Poglej več »
Kolobarjenje
žetvijo, rjava polja pa so bila ravno posejana ali mirujejo. Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kolobarjenje · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Konrad III. Nemški · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Krakov · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Krščanstvo · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Laba · Poglej več »
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Litva · Poglej več »
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Lotar Supplinburški · Poglej več »
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Ludvik I. Ogrski · Poglej več »
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Lvov · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Madžari · Poglej več »
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Menih · Poglej več »
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mješko I. · Poglej več »
Mješko II. Lambert
Mješko II.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mješko II. Lambert · Poglej več »
Mješko III. Stari
Mješko III.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mješko III. Stari · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mongolija · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Moravska · Poglej več »
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Odra · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Ogrska · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Oton I. Veliki · Poglej več »
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Oton III. · Poglej več »
Palatin
Palatin je lahko.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Palatin · Poglej več »
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Papež Bonifacij VIII. · Poglej več »
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Papež Gregor VII. · Poglej več »
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Pjasti · Poglej več »
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Polabski Slovani · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Poljska · Poglej več »
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Pomorjansko · Poglej več »
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Poznanj · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Praga · Poglej več »
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Prusi · Poglej več »
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Regensburg · Poglej več »
Sandomierz
Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sandomierz · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Slovani · Poglej več »
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Szczecin · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Tatari · Poglej več »
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Tevtonski viteški red · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Transilvanija · Poglej več »
Varta
Varta je z 808 kilometri tretja najdaljša reka na Poljskem (daljši sta Visla in Odra), desni pritok Odre.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Varta · Poglej več »
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Velikomoravska · Poglej več »
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Velikopoljska · Poglej več »
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Venčeslav II. Češki · Poglej več »
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Visla · Poglej več »
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vladimir Monomah · Poglej več »
Vladislav I. Poljski
Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vladislav I. Poljski · Poglej več »
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vladislav II. Poljski · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vroclav · Poglej več »
Zahodni Bug
Zahodni Bug je reka, ki teče po teritoriju treh držav (Ukrajina, Poljska, Belorusija); je četrta najdaljša reke Poljske s 587 km.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Zahodni Bug · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Zgodovina · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Novo!!: Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »
Preusmerja sem:
Mieszko II., Zgodovina Poljske (963-1386).
