Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Zemeljsko površje

Index Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

168 odnosi: Abisalna ravnina, Abrazija (geologija), Amerika, Anhidrit, Antarktika, Antiklinala, Apnenec, Argentina, Arktični ocean, Azija, Čimboraso, Barhan, Bazalt, Bibavica, Celina, Cockpit (geografija), Coriolisova sila, Cunami, Denudacija, Dolina, Dolomit, Eksogene sile, Ekvador, Ekvator, Ekvatorialno podnebje, Elipsoid, Eluvij, Erozija, Erozijski krog, Estuarij, Evropa, Fjord, Geografija, Geološka časovna lestvica, Geologija, Geomorfologija, Glina, Gorovje, Grenlandija, Halit, Hidrologija, Hidrostatični tlak, Izostazija, Jardang, Jezero, Kalcijev karbonat, Kamen, Kamnina, Kartografija, Kemijska reakcija, ..., Kinetična energija, Kmetijstvo, Kontinentalna polica, Kontinentalno pobočje, Kopno, Korala, Koralni greben, Korozija, Korozijske stopničke, Kraška dolina, Kraška jama, Kraško polje, Kras, Kraton, Krnica, Krogla, Led, Ledeni pokrov, Ledeniško jezero, Ledenik, Ljudska republika Kitajska, Luna, Magmatska kamnina, Marijanski jarek, Meander, Mezozoik, Mikroorganizem, Mineral, Močvirje, Morena, Morje, Mount Everest, Nadmorska višina, Nevihta, Njiva, Oaza, Obala, Oblika Zemlje, Ocean, Oceanski tok, Ogljikov dioksid, Ogljikova kislina, Ognjenik, Osamelec, Ozračje, Padavine, Paleozoik, Pampa, Pasat, Patagonija, Peščeni vihar, Pediment, Pesek, Plaža, Planet, Planota, Plavje, Pleistocen, Pobočje, Podnebje, Poletje, Ponor in požiralnik, Porečje, Potencialna energija, Potres, Prah, Preperevanje, Prst (pedologija), Puščava, Puhlica, Rastlinstvo, Reka, Rt, Saltacija (geologija), Sander, Sedimentne kamnine, Siga, Sima, Sinklinala, Sipina, Skorja (geologija), Slap, Sleme (razločitev), Slepa dolina, Slovenija, Sneg, Sol, Sonce, Spojina, Srednja Evropa, Srednjeoceanski hrbet, Stepa, Suspenzija, Teža, Težnost, Tektonika plošč, Tektonska plošča, Temperatura, Terciar, Tihi ocean, Topografija, Topografski vrh, Udornica, Usedanje (geologija), Uvala, Valovanje, Veter, Vlažnost, Voda, Vrtača, Vzhodna Evropa, William Morris Davis, Zahodna Evropa, Združene države Amerike, Zemlja, Zemljepisna širina, Zračni tlak, 18. stoletje. Razširi indeks (118 več) »

Abisalna ravnina

Abisalna ravnina je ravno ali zelo položno območje na dnu oceanske kotline.

Novo!!: Zemeljsko površje in Abisalna ravnina · Poglej več »

Abrazija (geologija)

Abrazija pomeni mehanično zajedanje v skalnato podlago.

Novo!!: Zemeljsko površje in Abrazija (geologija) · Poglej več »

Amerika

Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Amerika · Poglej več »

Anhidrit

Anhidrit ja kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4.

Novo!!: Zemeljsko površje in Anhidrit · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Zemeljsko površje in Antarktika · Poglej več »

Antiklinala

Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Antiklinala · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Zemeljsko površje in Apnenec · Poglej več »

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Novo!!: Zemeljsko površje in Argentina · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Zemeljsko površje in Arktični ocean · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Azija · Poglej več »

Čimboraso

Chimboraso Čimboraso (orig. Chimborazo) je najvišja gora Ekvadorja, ki je del Andov z nadmorsko višino 6267 m. Zaradi »izbokline« v Zemljini skorji je 2550 m bolj oddaljena od središča Zemlje kot Mount Everest.

Novo!!: Zemeljsko površje in Čimboraso · Poglej več »

Barhan

ZDA Barhan je sipina v obliki polmeseca, nastala z vetrno akumulacijo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Barhan · Poglej več »

Bazalt

Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.

Novo!!: Zemeljsko površje in Bazalt · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Zemeljsko površje in Bibavica · Poglej več »

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Celina · Poglej več »

Cockpit (geografija)

Cockpit je tropska vrtača, obdana s stožčastimi griči.

Novo!!: Zemeljsko površje in Cockpit (geografija) · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Zemeljsko površje in Coriolisova sila · Poglej več »

Cunami

Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Cunami · Poglej več »

Denudacija

Denudacija je preoblikovalni proces, ki preko ploskovnega odnašanja prepereline znižuje nagnjeno površje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Denudacija · Poglej več »

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Dolina · Poglej več »

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Novo!!: Zemeljsko površje in Dolomit · Poglej več »

Eksogene sile

Eksogéne síle in preoblikovalni procesi nastale reliefne vzpetine znižujejo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Eksogene sile · Poglej več »

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ekvador · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ekvator · Poglej več »

Ekvatorialno podnebje

Ekvatorialno oz.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ekvatorialno podnebje · Poglej več »

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Novo!!: Zemeljsko površje in Elipsoid · Poglej več »

Eluvij

Eluvij ali preperelina (tudi preperina) je preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka.

Novo!!: Zemeljsko površje in Eluvij · Poglej več »

Erozija

Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Erozija · Poglej več »

Erozijski krog

Erozijski krog je geomorfološka znanstvena teorija, ki jo je utemeljitelj ameriške geografije William Morris Davis prvič uporabil leta 1889, globlje utemeljil pa leta 1899 v članku The Geographical Cycle revije Geographical Journal.

Novo!!: Zemeljsko površje in Erozijski krog · Poglej več »

Estuarij

Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.

Novo!!: Zemeljsko površje in Estuarij · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Evropa · Poglej več »

Fjord

Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Fjord · Poglej več »

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Novo!!: Zemeljsko površje in Geografija · Poglej več »

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Geološka časovna lestvica · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Geologija · Poglej več »

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Geomorfologija · Poglej več »

Glina

Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.

Novo!!: Zemeljsko površje in Glina · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Novo!!: Zemeljsko površje in Gorovje · Poglej več »

Grenlandija

Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).

Novo!!: Zemeljsko površje in Grenlandija · Poglej več »

Halit

Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč. V naravi se pojavlja skupaj z drugimi minerali, ki so nastali z izparevanjem vode, na primer s sulfati, halogenidi in borati. Ime halit je sestavljeno iz grških besed άλς, ki pomeni sol in λίθος, ki pomeni kamen.

Novo!!: Zemeljsko površje in Halit · Poglej več »

Hidrologija

Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.

Novo!!: Zemeljsko površje in Hidrologija · Poglej več »

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Novo!!: Zemeljsko površje in Hidrostatični tlak · Poglej več »

Izostazija

Izostazija (grško isos.

Novo!!: Zemeljsko površje in Izostazija · Poglej več »

Jardang

Meadow, Teksas Jardang je oster greben, kakršnega najdemo v puščavah, kjer stalno pihajo vetrovi v eno smer in nosijo večje količine abrazivnega sredstva (v tem primeru peska).

Novo!!: Zemeljsko površje in Jardang · Poglej več »

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Novo!!: Zemeljsko površje in Jezero · Poglej več »

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kalcijev karbonat · Poglej več »

Kamen

Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kamen · Poglej več »

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kamnina · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kartografija · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kinetična energija · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kmetijstvo · Poglej več »

Kontinentalna polica

Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).

Novo!!: Zemeljsko površje in Kontinentalna polica · Poglej več »

Kontinentalno pobočje

Kontinentalno pobočje je rahlo do zmerno nagnjen del morskega dan, ki se nahaja med zunanjim robom šelfa in globljimi deli oceanov.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kontinentalno pobočje · Poglej več »

Kopno

Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).

Novo!!: Zemeljsko površje in Kopno · Poglej več »

Korala

Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.

Novo!!: Zemeljsko površje in Korala · Poglej več »

Koralni greben

Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.

Novo!!: Zemeljsko površje in Koralni greben · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Zemeljsko površje in Korozija · Poglej več »

Korozijske stopničke

Korozijske stopničke na slovenskem Krasu Korozijske stopničke so posebne vrste škavnice, ki se vrstijo v obliki kaskad na apnenčasti kamnini.

Novo!!: Zemeljsko površje in Korozijske stopničke · Poglej več »

Kraška dolina

Kraška dolina je nestrokovni izraz za vse vrste dolin, ki se pojavljajo na krasu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kraška dolina · Poglej več »

Kraška jama

Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kraška jama · Poglej več »

Kraško polje

Cerkniško polje (jezero), občasno poplavljeno kraško polje Presahlo Cerkniško polje (jezero) Kraško polje je večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kraško polje · Poglej več »

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kras · Poglej več »

Kraton

Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.

Novo!!: Zemeljsko površje in Kraton · Poglej več »

Krnica

Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.

Novo!!: Zemeljsko površje in Krnica · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Krogla · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Zemeljsko površje in Led · Poglej več »

Ledeni pokrov

Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ledeni pokrov · Poglej več »

Ledeniško jezero

Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora Ledeniško jezero je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ledeniško jezero · Poglej več »

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ledenik · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Zemeljsko površje in Luna · Poglej več »

Magmatska kamnina

> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Magmatska kamnina · Poglej več »

Marijanski jarek

Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Marijanski jarek · Poglej več »

Meander

Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.

Novo!!: Zemeljsko površje in Meander · Poglej več »

Mezozoik

Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.

Novo!!: Zemeljsko površje in Mezozoik · Poglej več »

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Novo!!: Zemeljsko površje in Mikroorganizem · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Zemeljsko površje in Mineral · Poglej več »

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Novo!!: Zemeljsko površje in Močvirje · Poglej več »

Morena

Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.

Novo!!: Zemeljsko površje in Morena · Poglej več »

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Novo!!: Zemeljsko površje in Morje · Poglej več »

Mount Everest

Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.

Novo!!: Zemeljsko površje in Mount Everest · Poglej več »

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Novo!!: Zemeljsko površje in Nadmorska višina · Poglej več »

Nevihta

Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.

Novo!!: Zemeljsko površje in Nevihta · Poglej več »

Njiva

Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.

Novo!!: Zemeljsko površje in Njiva · Poglej več »

Oaza

Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.

Novo!!: Zemeljsko površje in Oaza · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Zemeljsko površje in Obala · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Zemeljsko površje in Oblika Zemlje · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ocean · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Zemeljsko površje in Oceanski tok · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikova kislina

Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ogljikova kislina · Poglej več »

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ognjenik · Poglej več »

Osamelec

Osamelec Uluru Osamelec je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Osamelec · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ozračje · Poglej več »

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Novo!!: Zemeljsko površje in Padavine · Poglej več »

Paleozoik

Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.

Novo!!: Zemeljsko površje in Paleozoik · Poglej več »

Pampa

Pampe (iz kečuanščine pampa, kar pomeni 'planota') so rodovitne južnoameriške nižine, ki obsegajo več kot 1.200.000 kvadratnih kilometrov in vključujejo argentinske province Buenos Aires, La Pampa, Santa Fe, Entre Ríos in Córdoba, celotno državo Urugvaj in najjužnejšo brazilsko državo Rio Grande do Sul.

Novo!!: Zemeljsko površje in Pampa · Poglej več »

Pasat

Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Pasat · Poglej več »

Patagonija

Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.

Novo!!: Zemeljsko površje in Patagonija · Poglej več »

Peščeni vihar

Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.

Novo!!: Zemeljsko površje in Peščeni vihar · Poglej več »

Pediment

Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.

Novo!!: Zemeljsko površje in Pediment · Poglej več »

Pesek

Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.

Novo!!: Zemeljsko površje in Pesek · Poglej več »

Plaža

Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.

Novo!!: Zemeljsko površje in Plaža · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Planet · Poglej več »

Planota

Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).

Novo!!: Zemeljsko površje in Planota · Poglej več »

Plavje

Plavje (v času fašizma italijansko preimenovane v Plavia di Montedoro) so naselje ob italijanski meji, v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Novo!!: Zemeljsko površje in Plavje · Poglej več »

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Novo!!: Zemeljsko površje in Pleistocen · Poglej več »

Pobočje

Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.

Novo!!: Zemeljsko površje in Pobočje · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.

Novo!!: Zemeljsko površje in Podnebje · Poglej več »

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Novo!!: Zemeljsko površje in Poletje · Poglej več »

Ponor in požiralnik

Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Ponor in požiralnik · Poglej več »

Porečje

Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.

Novo!!: Zemeljsko površje in Porečje · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Novo!!: Zemeljsko površje in Potencialna energija · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Zemeljsko površje in Potres · Poglej več »

Prah

Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.

Novo!!: Zemeljsko površje in Prah · Poglej več »

Preperevanje

Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.

Novo!!: Zemeljsko površje in Preperevanje · Poglej več »

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Novo!!: Zemeljsko površje in Prst (pedologija) · Poglej več »

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Puščava · Poglej več »

Puhlica

Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.

Novo!!: Zemeljsko površje in Puhlica · Poglej več »

Rastlinstvo

Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.

Novo!!: Zemeljsko površje in Rastlinstvo · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Zemeljsko površje in Reka · Poglej več »

Rt

Rt dobrega upanja Rt je skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka ali otoka.

Novo!!: Zemeljsko površje in Rt · Poglej več »

Saltacija (geologija)

V geologiji je saltacija (iz latinščine saltus 'skok') posebna vrsta prenosa delcev s tekočinami, kot sta veter ali voda.

Novo!!: Zemeljsko površje in Saltacija (geologija) · Poglej več »

Sander

Sander (v preteklosti Stizostedion) je rod rib iz družine ostrižev (Percidae).

Novo!!: Zemeljsko površje in Sander · Poglej več »

Sedimentne kamnine

Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sedimentne kamnine · Poglej več »

Siga

Siga je kraški pojav, ki nastane z raztapljanjem apnenca.

Novo!!: Zemeljsko površje in Siga · Poglej več »

Sima

*Sima je priimek v Sloveniji in tujini.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sima · Poglej več »

Sinklinala

Sinklinala in antiklinala Sinklinala Sinklinala je ugreznjena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra vzdigujejo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sinklinala · Poglej več »

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sipina · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Zemeljsko površje in Skorja (geologija) · Poglej več »

Slap

Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.

Novo!!: Zemeljsko površje in Slap · Poglej več »

Sleme (razločitev)

Sleme je lahko.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sleme (razločitev) · Poglej več »

Slepa dolina

''Reculée de Baume'' v Franciji Slepa dolina je globoka in ozka dolina z ravnim dnom in nenadnim koncem.

Novo!!: Zemeljsko površje in Slepa dolina · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Zemeljsko površje in Slovenija · Poglej več »

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sneg · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sol · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Sonce · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Zemeljsko površje in Spojina · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Novo!!: Zemeljsko površje in Srednja Evropa · Poglej več »

Srednjeoceanski hrbet

Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.

Novo!!: Zemeljsko površje in Srednjeoceanski hrbet · Poglej več »

Stepa

Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.

Novo!!: Zemeljsko površje in Stepa · Poglej več »

Suspenzija

Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.

Novo!!: Zemeljsko površje in Suspenzija · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Novo!!: Zemeljsko površje in Teža · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Zemeljsko površje in Težnost · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Novo!!: Zemeljsko površje in Tektonika plošč · Poglej več »

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Novo!!: Zemeljsko površje in Tektonska plošča · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Zemeljsko površje in Temperatura · Poglej več »

Terciar

Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.

Novo!!: Zemeljsko površje in Terciar · Poglej več »

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Tihi ocean · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Novo!!: Zemeljsko površje in Topografija · Poglej več »

Topografski vrh

Stožčasti, obli in glavnati vrh Topografski vrh (tudi kota) je v topografiji najvišja točka vzpetine z neko določeno topografsko prominenco.

Novo!!: Zemeljsko površje in Topografski vrh · Poglej več »

Udornica

Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.

Novo!!: Zemeljsko površje in Udornica · Poglej več »

Usedanje (geologija)

Usedanje ali odlaganje tudi sedimentacija je geološki proces, pri katerem se sedimenti, prst in kamnine dodajo reliefni obliki ali kopenski masi.

Novo!!: Zemeljsko površje in Usedanje (geologija) · Poglej več »

Uvala

Uvala v Ponikvah Uvala je skledasta kotanja, večja od vrtače in manjša od kraškega polja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Uvala · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Novo!!: Zemeljsko površje in Valovanje · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Novo!!: Zemeljsko površje in Veter · Poglej več »

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Novo!!: Zemeljsko površje in Vlažnost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Zemeljsko površje in Voda · Poglej več »

Vrtača

Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.

Novo!!: Zemeljsko površje in Vrtača · Poglej več »

Vzhodna Evropa

Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.

Novo!!: Zemeljsko površje in Vzhodna Evropa · Poglej več »

William Morris Davis

William Morris Davis, ameriški geograf, geolog in meteorolog, * 12. februar 1850, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 5. februar 1934, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Zemeljsko površje in William Morris Davis · Poglej več »

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Novo!!: Zemeljsko površje in Zahodna Evropa · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Zemeljsko površje in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Zemeljsko površje in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Zemeljsko površje in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Novo!!: Zemeljsko površje in Zračni tlak · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Zemeljsko površje in 18. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Zemljino površje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »