Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Zala (županija)

Index Zala (županija)

Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.

27 odnosi: Šomodska županija, Železna županija, Županije Madžarske, Čakovec, Balatonfüred, Blatenski Kostel, Blatno jezero, Hévíz, Hrvaška, Lendava, Lentiba, Letina, Madžarska, Medžimurska županija, Prelog, Slovenija, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Velika Kaniža, Veszprém (županija), Zahodna prekodonavska, Zala, Zalaegerszeg, Zalakaros, Zalalövő, Zalaszentgrót, 1918.

Šomodska županija

Šomodska županija (Somogy megye) je županija na jugozahodu Madžarske.

Novo!!: Zala (županija) in Šomodska županija · Poglej več »

Železna županija

Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.

Novo!!: Zala (županija) in Železna županija · Poglej več »

Županije Madžarske

Madžarska je upravno-administrativno razdeljena na 20 županij (megye), med njimi je tudi glavo mesto Budimpešta.

Novo!!: Zala (županija) in Županije Madžarske · Poglej več »

Čakovec

Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto v severnem delu Hrvaške in sedež Medžimurske županije.

Novo!!: Zala (županija) in Čakovec · Poglej več »

Balatonfüred

Balatonfüred je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Balatonfüredi Županije Veszprém.

Novo!!: Zala (županija) in Balatonfüred · Poglej več »

Blatenski Kostel

Blatenski Kostel (madž.: Keszthely) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Blatenski Kostel · Poglej več »

Blatno jezero

Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.

Novo!!: Zala (županija) in Blatno jezero · Poglej več »

Hévíz

Hévíz je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Hévíz · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Zala (županija) in Hrvaška · Poglej več »

Lendava

Lendava (madžarsko Lendva, nekoč Dólnja Léndava, Dolenja Lendava/Alsólendva, nemško Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.

Novo!!: Zala (županija) in Lendava · Poglej več »

Lentiba

Lentiba Lentiba (madžarsko Lenti, nemško Nempthy, hrvaško Lenti) je mesto v županiji Zala, na Madžarskem, v bližini meje s Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško.

Novo!!: Zala (županija) in Lentiba · Poglej več »

Letina

Letina (madžarsko Letenye) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Letina Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Letina · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Zala (županija) in Madžarska · Poglej več »

Medžimurska županija

Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Zala (županija) in Medžimurska županija · Poglej več »

Prelog

Prelog je naselje v Občini Domžale.

Novo!!: Zala (županija) in Prelog · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Zala (županija) in Slovenija · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Zala (županija) in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Zala (županija) in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Velika Kaniža

Velika Kaniža (madž.: Nagykanizsa) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Nagykanizsai Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Velika Kaniža · Poglej več »

Veszprém (županija)

Županija Veszprém (Veszprémmegye) je županija na zahodu Madžarske.

Novo!!: Zala (županija) in Veszprém (županija) · Poglej več »

Zahodna prekodonavska

Zahodna prekodonavska je statistična regija Madžarske, ki ima središče v Győrju.

Novo!!: Zala (županija) in Zahodna prekodonavska · Poglej več »

Zala

Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.

Novo!!: Zala (županija) in Zala · Poglej več »

Zalaegerszeg

Zalaegerszeg, (slovensko: Jageršek) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Zalaegerszeg · Poglej več »

Zalakaros

Zalakaros je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Nagykanizsai Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Zalakaros · Poglej več »

Zalalövő

Zalalövő je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Zalaegerszegi Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Zalalövő · Poglej več »

Zalaszentgrót

Zalaszentgrót je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Zalaszentgróti Županije Zala.

Novo!!: Zala (županija) in Zalaszentgrót · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Zala (županija) in 1918 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Zalska županija, Županija Zala.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »