Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zajedavstvo

Index Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Kazalo

  1. 71 odnosi: Anorganska spojina, Antibiotik, Antigen, Antimikotik, Šiška (botanika), Človek, Bakterije, Bela omela, Bogomolke, Bolezen, Buba, Celica, Cvet, Dekompozicija, Delo, Domača ovca, Ekološki dejavnik, Energija, Epifit, Evsocialnost, Fagocit, Fagocitoza, Fotosinteza, Glive, Gnezdo, Gostitelj (biologija), Habitat, Imunski sistem, Jajce, Klorofil, Komarji, Korenina, Kukavica, List, Mikroorganizem, Mimikrija, Mravlje, Mutualizem, Naravno okolje, Nespolno razmnoževanje, Notranji zajedavec, Okužba, Organ (biologija), Organizem, Paradižnik, Plenilstvo, Praživali, Prehlad, Ptiči, Rastline, ... Razširi indeks (21 več) »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Poglej Zajedavstvo in Anorganska spojina

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Poglej Zajedavstvo in Antibiotik

Antigen

Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).

Poglej Zajedavstvo in Antigen

Antimikotik

Antimikotiki ali protiglivna (protiglivična) zdravila, so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje glivnih okužb.

Poglej Zajedavstvo in Antimikotik

Šiška (botanika)

Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.

Poglej Zajedavstvo in Šiška (botanika)

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Zajedavstvo in Človek

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Poglej Zajedavstvo in Bakterije

Bela omela

Bela omela (znanstveno ime Viscum albumD. Zuber (2004). Biological flora of Central Europe: Viscum album L. Flora 199, 181-203 je zimzelena parazitska rastlina iz družine lanikovk, ki je domorodna v Evropi in zahodni in južni Aziji.

Poglej Zajedavstvo in Bela omela

Bogomolke

Parjenje bogomolke Bogomolke (znanstveno ime Mantodea, grško mantis - prerok) so red žuželk s približno 2300 poznanimi vrstami.

Poglej Zajedavstvo in Bogomolke

Bolezen

Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.

Poglej Zajedavstvo in Bolezen

Buba

metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.

Poglej Zajedavstvo in Buba

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Zajedavstvo in Celica

Cvet

''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.

Poglej Zajedavstvo in Cvet

Dekompozicija

Dekompozicija oziroma mineralizacija je razkroj mrtvih organskih snovi v enostavne anorganske spojine.

Poglej Zajedavstvo in Dekompozicija

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Zajedavstvo in Delo

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Zajedavstvo in Domača ovca

Ekološki dejavnik

Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.

Poglej Zajedavstvo in Ekološki dejavnik

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Zajedavstvo in Energija

Epifit

Epifit je rastlina, ki ima korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji.

Poglej Zajedavstvo in Epifit

Evsocialnost

Evsocialnost je najvišja stopnja organizacije znotraj skupin živali v kolonijah, ki jo določajo tri glavne značilnosti.

Poglej Zajedavstvo in Evsocialnost

Fagocit

Fagociti so celice organizma, ki so zmožne fagocitoze, s čimer pogoltnejo, prebavijo in uničijo tuje delce v organizmu, na primer mikroorganizme, propadle telesne celice...

Poglej Zajedavstvo in Fagocit

Fagocitoza

Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).

Poglej Zajedavstvo in Fagocitoza

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Zajedavstvo in Fotosinteza

Glive

Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.

Poglej Zajedavstvo in Glive

Gnezdo

Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.

Poglej Zajedavstvo in Gnezdo

Gostitelj (biologija)

Gostitelj je življenjsko okolje za zajedavca, lahko je žival, človek ali rastlina.

Poglej Zajedavstvo in Gostitelj (biologija)

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Poglej Zajedavstvo in Habitat

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Poglej Zajedavstvo in Imunski sistem

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Zajedavstvo in Jajce

Klorofil

Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.

Poglej Zajedavstvo in Klorofil

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Zajedavstvo in Komarji

Korenina

Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.

Poglej Zajedavstvo in Korenina

Kukavica

Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.

Poglej Zajedavstvo in Kukavica

List

Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.

Poglej Zajedavstvo in List

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Poglej Zajedavstvo in Mikroorganizem

Mimikrija

os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.

Poglej Zajedavstvo in Mimikrija

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Zajedavstvo in Mravlje

Mutualizem

Opraševanje je primer mutualizmaMutualízem je sožitje dveh ali več vrst, kjer imajo vse udeleženke korist; zveza jim omogoča preživetje v okolju z neugodnimi življenjskimi pogoji (npr. mikoriza pri lišajih) ali učinkovitejšo izrabo hrane (bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, bakterije v prebavilu medicinske pijavke itd.) Kategorija:Biološka interakcija.

Poglej Zajedavstvo in Mutualizem

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Poglej Zajedavstvo in Naravno okolje

Nespolno razmnoževanje

Nespolno razmnoževanje je način razmnoževanja, ki ne vključuje mejoze, zmanjšanja plodnosti ali oploditve.

Poglej Zajedavstvo in Nespolno razmnoževanje

Notranji zajedavec

Notranji zajedavec ali endoparazit je zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja.

Poglej Zajedavstvo in Notranji zajedavec

Okužba

Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.

Poglej Zajedavstvo in Okužba

Organ (biologija)

Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.

Poglej Zajedavstvo in Organ (biologija)

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Poglej Zajedavstvo in Organizem

Paradižnik

Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu.

Poglej Zajedavstvo in Paradižnik

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Poglej Zajedavstvo in Plenilstvo

Praživali

Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.

Poglej Zajedavstvo in Praživali

Prehlad

Prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal, ki se v prvi vrsti loteva nosu.

Poglej Zajedavstvo in Prehlad

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Zajedavstvo in Ptiči

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Zajedavstvo in Rastline

Razmnoževanje

Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.

Poglej Zajedavstvo in Razmnoževanje

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Zajedavstvo in Ribe

Rodnost

Ródnost, natálnost ali natalitéta je pogostost rojevanja živorojenih otrok v kaki populaciji v določenem obdobju, izražena kot število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev.

Poglej Zajedavstvo in Rodnost

Sekundarni metabolit

Sekundarni metaboliti ali drugotni presnovki so organske spojine, ki niso neposredno povezane z normalno celično rastjo, razvojem ali razmnoževanjem danega organizma.

Poglej Zajedavstvo in Sekundarni metabolit

Seme

Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.

Poglej Zajedavstvo in Seme

Sesači

Sesači (znanstveno ime Trematoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.

Poglej Zajedavstvo in Sesači

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Zajedavstvo in Snov

Sožitje

Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.

Poglej Zajedavstvo in Sožitje

Spolno razmnoževanje

T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.

Poglej Zajedavstvo in Spolno razmnoževanje

Spora

Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.

Poglej Zajedavstvo in Spora

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Poglej Zajedavstvo in Tkivo

Truplo

ameriške državljanske vojne (1864) Truplo je telo umrlega človeka ali živali.

Poglej Zajedavstvo in Truplo

Umrljivost

Splošna umrljivost po državah. Umrljívost (tudi mortalitéta, mortálnost) je kazalnik javnega zdravja, ki pomeni število umrlih na določeno število (običajno 1.000) prebivalcev v enem letu.

Poglej Zajedavstvo in Umrljivost

Vektor (epidemiologija)

Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.

Poglej Zajedavstvo in Vektor (epidemiologija)

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Poglej Zajedavstvo in Virusi

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Zajedavstvo in Voda

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Poglej Zajedavstvo in Vreme

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Zajedavstvo in Vretenčarji

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Zajedavstvo in Vrsta (biologija)

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Zajedavstvo in Zemlja

Zunanji zajedavec

suhi južini Zunanji zajedavec ali ektoparazit je organizem, ki živi na površini drugega organizma ali gostitelja, na koži ali kožnih strukturah (v ušesih, dlaki) in se hrani s sesanjem gostiteljevih telesnih tekočin - krvjo in tkivnimi tekočinami.

Poglej Zajedavstvo in Zunanji zajedavec

Prav tako znan kot Parazit, Parazitizem, Zajedalec, Zajedalstvo, Zajedavci, Zajedavec, Zajedavka.

, Razmnoževanje, Ribe, Rodnost, Sekundarni metabolit, Seme, Sesači, Snov, Sožitje, Spolno razmnoževanje, Spora, Tkivo, Truplo, Umrljivost, Vektor (epidemiologija), Virusi, Voda, Vreme, Vretenčarji, Vrsta (biologija), Zemlja, Zunanji zajedavec.