Hitreje kot brskalnik!
55 odnosi: Avstro-Ogrska, Žičnica, Balthasar Hacquet, Cesta, Erjavčeva koča na Vršiču, Franc Ferdinand, Gorenjska, Henrik Tuma, Humphry Davy, Italija, Jadransko morje, Janez Vajkard Valvasor, Josip Slavec, Judje, Julius Kugy, Koča na gozdu, Kolera, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska Gora, Mihov dom na Vršiču, Mojstrovka, Most, Pišnica, Planja, Poštarski dom na Vršiču, Prelaz, Primorska, Prisojnik, Prva svetovna vojna, Razor, Rombon, Rusi, Ruska kapelica, Slava vojvodine Kranjske, Slemenova špica, Sneg, Soča, Soška fronta, Srednji vek, Suhi vrh, Vršič, Tičarjev dom na Vršiču, Tifus, Trenta, Vojni ujetnik, 16. stoletje, 1782, 18. stoletje, 19. stoletje, 1901, 1907, ..., 1915, 1916, 1936, 23. maj, 8. marec. Razširi indeks (5 več) »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Vršič in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Žičnica
Pohorska vzpenjača Krožnokabinska žičnica Žičnica je prometna naprava za prevoz potnikov ali tovora iz doline na goro ali vrh pobočja oziroma obratno preko težko prehodnega površja, pri čemer se breme pomika po viseči jekleni vrvi napeti med postajama in podprti z nosilnimi stebri (ali jih ni).
Novo!!: Vršič in Žičnica · Poglej več »
Balthasar Hacquet
Balthasar Hacquet (aké), francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, * ok.
Novo!!: Vršič in Balthasar Hacquet · Poglej več »
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Novo!!: Vršič in Cesta · Poglej več »
Erjavčeva koča na Vršiču
Erjavčeva koča na Vršiču, april 2022 Erjavčeva koča Erjavčeva koča na Vršiču (1525 m) je planinska postojanka, ki stoji na manjši vzpetini ob cesti na Vršič malo pod vrhom prelaza na gorenjski strani.
Novo!!: Vršič in Erjavčeva koča na Vršiču · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Vršič in Franc Ferdinand · Poglej več »
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Novo!!: Vršič in Gorenjska · Poglej več »
Henrik Tuma
Henrik Tuma, slovenski odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec, * 9. julij 1858, Ljubljana, † 10. april 1935, Ljubljana.
Novo!!: Vršič in Henrik Tuma · Poglej več »
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Novo!!: Vršič in Humphry Davy · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Vršič in Italija · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Vršič in Jadransko morje · Poglej več »
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Novo!!: Vršič in Janez Vajkard Valvasor · Poglej več »
Josip Slavec
Josip Slavec (rojen kot Josip Nachtigal), slovenski gradbenik in podjetnik, * 4. april 1901, Tacen, Avstro-Ogrska, † 19. junij 1978, Kranj, Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Novo!!: Vršič in Josip Slavec · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Vršič in Judje · Poglej več »
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Novo!!: Vršič in Julius Kugy · Poglej več »
Koča na gozdu
Koča na gozdu (1226 m) je planinska postojanka, ki stoji ob cesti na Vršič, nad Veliko Pišnico.
Novo!!: Vršič in Koča na gozdu · Poglej več »
Kolera
Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.
Novo!!: Vršič in Kolera · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Vršič in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Novo!!: Vršič in Kranjska Gora · Poglej več »
Mihov dom na Vršiču
Mihov dom na Vršiču (1085 m) je planinska postojanka, ki stoji ob vršiški cesti na pol poti med Kranjsko goro in Vršičem, nad Veliko Pišnico.
Novo!!: Vršič in Mihov dom na Vršiču · Poglej več »
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Vršič in Mojstrovka · Poglej več »
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Novo!!: Vršič in Most · Poglej več »
Pišnica
Pišnica (tudi Pišenca) je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko.
Novo!!: Vršič in Pišnica · Poglej več »
Planja
Planja je 2453 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Vršič in Planja · Poglej več »
Poštarski dom na Vršiču
Poštarski dom na Vršiču Poštarski dom (1688 m) je planinska koča na Vršiču.
Novo!!: Vršič in Poštarski dom na Vršiču · Poglej več »
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Novo!!: Vršič in Prelaz · Poglej več »
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Novo!!: Vršič in Primorska · Poglej več »
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Novo!!: Vršič in Prisojnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vršič in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Novo!!: Vršič in Razor · Poglej več »
Rombon
Rombon ali Veliki vrh je 2208 m visok vrh severno od Bovca.
Novo!!: Vršič in Rombon · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Vršič in Rusi · Poglej več »
Ruska kapelica
Ruska kapelica je kapelica, postavljena kot kapela za ruske vojake, ujetnike, ki so gradili cesto na Vršič.
Novo!!: Vršič in Ruska kapelica · Poglej več »
Slava vojvodine Kranjske
Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.
Novo!!: Vršič in Slava vojvodine Kranjske · Poglej več »
Slemenova špica
Planice. Slemenova špica, tudi Sleme, je 1911 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Vršič in Slemenova špica · Poglej več »
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Novo!!: Vršič in Sneg · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Vršič in Soča · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Vršič in Soška fronta · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Vršič in Srednji vek · Poglej več »
Suhi vrh, Vršič
Suhi vrh (2109 m) je gora nad Vršičem v Julijskih Alpah, nedaleč stran od grebena Male in Velike Mojstrovke ter Travnika, od katerega jo ločuje manjše sedlo.
Novo!!: Vršič in Suhi vrh, Vršič · Poglej več »
Tičarjev dom na Vršiču
Tičarjev dom na Vršiču, v ozadju Prisojnik. Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik. Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) je planinska postojanka, ki stoji tik ob cestnem prelazu Vršič.
Novo!!: Vršič in Tičarjev dom na Vršiču · Poglej več »
Tifus
Tifus je nalezljiva črevesna bolezen, katere povzročitelj so bakterije iz rodu salmonel ali rikecij.
Novo!!: Vršič in Tifus · Poglej več »
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Novo!!: Vršič in Trenta · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Vršič in Vojni ujetnik · Poglej več »
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Novo!!: Vršič in 16. stoletje · Poglej več »
1782
1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Vršič in 1782 · Poglej več »
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Novo!!: Vršič in 18. stoletje · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Vršič in 19. stoletje · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vršič in 1901 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vršič in 1907 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Vršič in 1915 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Vršič in 1916 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vršič in 1936 · Poglej več »
23. maj
23.
Novo!!: Vršič in 23. maj · Poglej več »
8. marec
8.
Novo!!: Vršič in 8. marec · Poglej več »
Preusmerja sem:
Cesta na Vršič, Prelaz Vršič, Vršiška cesta, Vršiški prelaz.
