Kazalo
115 odnosi: Albanci, Albanija, Alija Izetbegović, Ante Gotovina, Aprilska vojna, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Šibenik, Željko Ražnatović, Črna gora, Črnogorci, Balkan, Balkanski vojni, Beograd, Bitka za Vukovar, Bošnjaki, Bolgarija, Bosna, Bosna in Hercegovina, Brionska deklaracija, Dalmacija, Daytonski sporazum, Deklaracija o neodvisnosti Slovenije, Dragoljub Ojdanić, Druga balkanska vojna, Druga svetovna vojna, Dubrovnik, Evropa, Evropska unija, Finska, Franjo Tuđman, Gospić, Hrvaška, Hrvati, Igor Bavčar, Italija, Javier Solana, Josip Broz - Tito, Jugoslovanska ljudska armada, Karlovec, Knin, Komunizem, Kosovo, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Ljubljana, Madžarska, Makedonci, Mednarodno letališče Sarajevo, ... Razširi indeks (65 več) »
- Osamosvojitvene vojne
- Vojne v bivši Jugoslaviji
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Albanci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Albanija
Alija Izetbegović
Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Alija Izetbegović
Ante Gotovina
Ante Gotovina, hrvaški general, * 12. oktober 1955, Tkon, Hrvaška.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ante Gotovina
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Aprilska vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Avstro-Ogrska
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Šibenik
Željko Ražnatović
Željko Ražnatović, bolje znan kot »Arkan«, srbski paravojaški vojskovodja, poslovnež, politik in kriminalec, * 17. april 1952, Brežice, SRS, FLRJ, † 15. januar 2000, Beograd, Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Željko Ražnatović
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Črna gora
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Črnogorci
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Balkan
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Balkanski vojni
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Beograd
Bitka za Vukovar
Bitka za Vukovar je ime za 87-dnevni spopad med vojsko JLA in srbskimi enotami na eni strani ter hrvaško policijo in hrvaško vojsko na drugi strani za strateško pomembno mesto Vukovar, ki leži ob hrvaško-srbski meji.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Bitka za Vukovar
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Bošnjaki
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Bolgarija
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Bosna
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Bosna in Hercegovina
Brionska deklaracija
Brionska deklaracija je dokument, podpisan 7. julija 1991 med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katerim so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ki je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Brionska deklaracija
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Dalmacija
Daytonski sporazum
Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Daytonski sporazum
Deklaracija o neodvisnosti Slovenije
Prva stran deklaracije Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je 25. junija 1991 sprejela takratna skupščina Republike Slovenije in ki skupaj z ustavnim zakonom za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter več zakoni, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju, predstavlja temelj slovenske državnosti.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Deklaracija o neodvisnosti Slovenije
Dragoljub Ojdanić
Dragoljub Ojdanić (Драгољуб Ојданић), srbski general in politik, * 1. junij 1941, Ravni, Užice, Kraljevina Jugoslavija, † 6. september 2020, Beograd, Srbija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Dragoljub Ojdanić
Druga balkanska vojna
Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Druga balkanska vojna
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Druga svetovna vojna
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Dubrovnik
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Evropska unija
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Finska
Franjo Tuđman
Franjo Tuđman, hrvaški general, politik in zgodovinar * 14. maj 1922, Veliko Trgovišće, Kraljevina SHS, † 10. december 1999, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Franjo Tuđman
Gospić
Gospić je mesto v gorati in redko poseljeni pokrajini Liki na Hrvaškem.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Gospić
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Hrvati
Igor Bavčar
Igor Bavčar, slovenski politik, politolog in gospodarstvenik, * 28. november 1955, Ljubljana.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Igor Bavčar
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Italija
Javier Solana
Javier Solana Madariaga, španski fizik in politik, * 14. julij 1942, Madrid, Španija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Javier Solana
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Josip Broz - Tito
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Jugoslovanska ljudska armada
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Karlovec
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Knin
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Komunizem
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Kosovo
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (IATA: LJU, ICAO: LJLJ) je osrednje slovensko mednarodno letališče preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v Sloveniji in je edino poleg Mariborskega letališča primerno za mednarodni komercialni letalski promet opremljeno z ILS v Sloveniji.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ljubljana
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Madžarska
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Makedonci
Mednarodno letališče Sarajevo
Mednarodno letališče Sarajevo je največje in najpomembnejše letališče v Bosni in Hercegovini, ki primarno oskrbuje Sarajevo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Mednarodno letališče Sarajevo
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Poslopje sodišča v Haagu Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY; polno ime International Tribunal for the Prosecution of Persons Responsible for Serious Violations of International Humanitarian Law Committed in the Territory of the Former Yugoslavia Since 1991) je bila ad-hoc institucija Organizacije združenih narodov za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami jugoslovanskega nasledstva.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Mostar
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in NATO
Nürnberški procesi
Obtoženci Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel, Karl Dönitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach in Fritz Sauckel Nürnberški procesi imenujemo vrsto sodnih procesov (vseh skupaj jih je bilo 12), predvsem znanih zaradi sojenja najpomembnejšim predstavnikom političnega, vojaškega in ekonomskega vodstva Tretjega rajha.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Nürnberški procesi
Nebojša Pavković
Nebojša D. Pavković (srbsko Небојша Д. Павковић), srbski general, * 10. april 1946, Senjski Rudnik pri Čupriji, Srbija, Jugoslavija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Nebojša Pavković
Operacija Blisk
Operacija Blisk se je začela 1.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Operacija Blisk
Operacija Nevihta
Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska in policija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Operacija Nevihta
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Organizacija združenih narodov
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Osijek
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Osmansko cesarstvo
Ostrostrelec
Ostrostrelec je pehotni vojak, ki je posebej izurjen v premikanju na bojišču in natančnem streljanju.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ostrostrelec
Osvobodilna vojska Kosova
Osvobodilna vojska Kosova (albansko Ushtria Çlirimtare e Kosovës; kratici UÇK in OVK) je bila albanska paravojaška skupina, ki je delovala na področju Kosova od leta 1996 do 1999.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Osvobodilna vojska Kosova
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Prva svetovna vojna
Radovan Karadžić
Radovan Karadžić (srbsko Радован Караџић), bosansko-srbski pesnik, politik, psihiater in vojni zločinec, * 19. junij 1945.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Radovan Karadžić
Ratko Mladić
Ratko Mladić, srbski general in vojni zločinec, * 12. marec 1942, Božanovići (Bosna in Hercegovina).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ratko Mladić
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Republika Srbska
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Romunija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ruski imperij
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Sarajevo
Sarajevski predor
Sarajevski tunel Sarajevski predor, znan tudi kot »sarajevski ratni tunel« je naziv za predor, ki je bil zgrajen med obleganjem Sarajeva leta 1993, izpod steze letališča Butmir, pod nogami vojakov Združenih narodov in le 50 m vstran od položajev vojske Republike srbske, ter je povezoval dva položaja bosanske armade (Dobrinjo in Butmir), zato so ga na kratko imenovali kar Tunel D-B.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Sarajevski predor
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Severna Makedonija
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Sile osi
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Sisek
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Skopje
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Slavonija
Slobodan Milošević
Slobodan Milošević, srbski politik, * 20. avgust 1941, Požarevac, Kraljevina Jugoslavija, † 11. marec 2006, Haag, Nizozemska.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Slobodan Milošević
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Slovani
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Slovenija
Slovenska osamosvojitvena vojna
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Slovenska osamosvojitvena vojna
Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita
Pogreb maršala Tita Pogreb maršala Tita Grob maršala TitaPogreb Josipa Broza Tita, jugoslovanskega maršala in predsednika SFRJ, je bil 8.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Srbija
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Srbija in Črna gora
Srbska republika Krajina
Srbska republika Krajina (kratica) je bila samooklicana država, ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti od Hrvaške.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Srbska republika Krajina
Srebreniški pokol
Srebreniški genocid je bil poboj več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož, ki so ga julija 1995 v okolici Srebrenice izvedli bosanski Srbi, pod vodstvom generala Ratka Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Srebreniški pokol
Srebrenica
Srebrenica je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Srebrenica
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Stari most, Mostar
Teritorialna obramba Republike Slovenije
Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Teritorialna obramba Republike Slovenije
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Tretji rajh
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Tuzla
Ustaši
Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ustaši
Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
Veljko Kadijević
Veljko Kadijević, jugoslovanski general, * 21. november 1925, Glavina Donja, † 2. november 2014, Moskva.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Veljko Kadijević
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Vinkovci
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Vojna
Vrhnika
Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Vrhnika
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Vukovar
Wesley Kanne Clark
Wesley Kanne Clark, ameriški general in politik, * 23. december 1944, Chicago.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Wesley Kanne Clark
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Zagreb
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Združene države Amerike
Zvezna republika Jugoslavija
Zvezna republika Jugoslavija - ZRJ je propadla evropska država, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Zvezna republika Jugoslavija
17. februar
17.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 17. februar
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 1991
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 1998
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 1999
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 2001
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 2008
22. januar
22.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 22. januar
22. marec
22.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 22. marec
4. avgust
4.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 4. avgust
6. avgust
6.
Poglej Vojne v nekdanji Jugoslaviji in 6. avgust
Glej tudi
Osamosvojitvene vojne
Vojne v bivši Jugoslaviji
Prav tako znan kot Jugoslovanske vojne, Nasledstvene vojne Jugoslavije, Vojne jugoslovanskega nasledstva, Vojne v bivši Jugoslaviji.