47 odnosi: Anton Bonaventura Jeglič, Aprilska vojna, Šiška, Bela krajina, Bizeljsko, Bojan Plut, Denacionalizacija, Druga svetovna vojna, Gorjanci, Heer (Wehrmacht), Italija, Jugoslovanska ljudska armada, Ljubljana, Maribor, Medvode, Novo mesto, Obvozna cesta, Ljubljana, Orkester Slovenske vojske, Ormož, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske, Prva svetovna vojna, Savlje, Seznam vojašnic Slovenske vojske, Silvo Plut, Slovenska osamosvojitvena vojna, Slovenska vojska, Teritorialna obramba Republike Slovenije, Tretji rajh, Verifikacijski center Slovenske vojske, Vojaški muzej Slovenske vojske, Zagreb, Zavod sv. Stanislava, 157. logistični bataljon Slovenske vojske, 18. oktober, 1905, 1910, 1941, 1945, 1986, 1991, 1992, 2. julij, 2004, 2008, 2012, 27. julij, 28. junij.
Anton Bonaventura Jeglič
Anton Bonaventura Jeglič, slovenski škof in publicist, * 29. maj 1850, Begunje na Gorenjskem, † 2. julij 1937, Stična, Slovenija.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Anton Bonaventura Jeglič · Poglej več »
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Aprilska vojna · Poglej več »
Šiška
Šiška je del Ljubljane, sedež četrtne skupnosti Šiška.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Šiška · Poglej več »
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Bela krajina · Poglej več »
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Bizeljsko · Poglej več »
Bojan Plut
Bojan Plut, slovenski morilec, * 1967, † 1986, Ljubljana.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Bojan Plut · Poglej več »
Denacionalizacija
Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Denacionalizacija · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Gorjanci · Poglej več »
Heer (Wehrmacht)
Heer je bil naziv za kopensko vojsko Tretjega rajha.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Heer (Wehrmacht) · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Italija · Poglej več »
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Jugoslovanska ljudska armada · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Ljubljana · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Maribor · Poglej več »
Medvode
Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Medvode · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Novo mesto · Poglej več »
Obvozna cesta, Ljubljana
Obvozna cesta je ena izmed cest v Ljubljani, ki ima značaj povezovalne ceste in predstavlja najkrajšo povezavo na severnem delu mesta med Šentvidom in Vižmarji ter Ježico in Črnučami.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Obvozna cesta, Ljubljana · Poglej več »
Orkester Slovenske vojske
Orkester Slovenske vojske (ORKSV), Slovenian Armed Forces Band, Orchester der Slowenischen Armee, Banda de las Fuerzas Armadas de Eslovenia je glasbena enota Slovenske vojske, po zasedbi pa pihalni orkester, ki je deloval sprva v okviru 12. gardnega bataljona Slovenske vojske, zdaj pa v okviru Enote za protokol Slovenske vojske.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Orkester Slovenske vojske · Poglej več »
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Ormož · Poglej več »
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (kratica PDRIU) je bilo poveljstvo na operativni ravni Slovenske vojske v letih 2004 do 2013 kot njen nosilec vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter znanstvenoraziskovalnega dela in tehnološkega razvoja.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Savlje
Savlje so del Ljubljane, ležijo na severu med Klečami in Ježico.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Savlje · Poglej več »
Seznam vojašnic Slovenske vojske
Lega vojašnic Slovenske vojske na zemljevidu Slovenije Seznam vojašnic Slovenske vojske vključuje tudi vojašnice, ki so bile opuščene.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Seznam vojašnic Slovenske vojske · Poglej več »
Silvo Plut
Silvo Plut, slovenski morilec, * 29. maj 1968, Novo mesto, Socialistična federativna republika Jugoslavija † 28. april 2007, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Silvo Plut · Poglej več »
Slovenska osamosvojitvena vojna
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Slovenska osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Slovenska vojska
Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Slovenska vojska · Poglej več »
Teritorialna obramba Republike Slovenije
Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Teritorialna obramba Republike Slovenije · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Tretji rajh · Poglej več »
Verifikacijski center Slovenske vojske
Verifikacijski center Slovenske vojske (kratica: VERC, tudi VERC SV) je ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Verifikacijski center Slovenske vojske · Poglej več »
Vojaški muzej Slovenske vojske
Vojaški muzej Slovenske vojske (kratica VMSV) je vojaški muzej, ki deluje pod okriljem Uprave republike Slovenije za vojaško dediščino Ministrstva za obrambo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Vojaški muzej Slovenske vojske · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Zagreb · Poglej več »
Zavod sv. Stanislava
Zavod sv.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in Zavod sv. Stanislava · Poglej več »
157. logistični bataljon Slovenske vojske
157.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 157. logistični bataljon Slovenske vojske · Poglej več »
18. oktober
18.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 18. oktober · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1905 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1910 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1941 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1945 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1986 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1991 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 1992 · Poglej več »
2. julij
2.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 2. julij · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 2004 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 2008 · Poglej več »
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 2012 · Poglej več »
27. julij
27.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 27. julij · Poglej več »
28. junij
28.
Novo!!: Vojašnica Šentvid in 28. junij · Poglej več »