Kazalo
84 odnosi: Albreht II. Nemški, Šlezija, Štefan III. Moldavski, Češka (zgodovinska dežela), Bajazid II., Ban, Bitka pri Mohaču, Bratislava, Budim, Deželni stanovi, Donava, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Esztergom, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Neapeljski, Frankfurt ob Majni, Frankfurt ob Odri, Friderik III. Habsburški, Głogów, Habsburžani, Husiti, Ivan Korvin, Ivan Zapolja, Jagelonci, Jurij Podjebradski, Kaloča, Katolištvo, Kazimir IV. Poljski, Košice, Komitat, Krakov, Kralj, Kraljevi Gradec, Krbavska bitka, Križar, Kutna Gora, Ladislav Posmrtni, Levoča, Lužica, Ludvik II. Jagelo, Madžarski forint, Maksimilijan I. Habsburški, Matija Korvin, Moldavija, Moravska, Neapeljsko kraljestvo, Ogrska, Olomuc, Omiš, ... Razširi indeks (34 več) »
- Hrvaški kralji
- Jagelonci
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1456
- Umrli leta 1516
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Albreht II. Nemški
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Šlezija
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Štefan III. Moldavski
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Češka (zgodovinska dežela)
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Bajazid II.
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ban
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Bitka pri Mohaču
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Budim
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Deželni stanovi
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Dunajsko Novo mesto
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Esztergom
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Neapeljski
1460 so Anžujci spet uveljavljali svoje pravice do neapeljske krone.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ferdinand I. Neapeljski
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Frankfurt ob Odri
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Friderik III. Habsburški
Głogów
Poljski Grb mesta Głogów Głogów (nemško Glogau, češko Hlohov) je mesto v Šleziji (Spodnješlezijsko vojvodstvo, Poljska).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Głogów
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Habsburžani
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Husiti
Ivan Korvin
Ivan Korvin (Corvin János, Ivaniš Korvin) je bil nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina in Barbare Edelpöck, herceg Slavonije in hrvaški ban, * 2. april 1473, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 12. oktober 1504, Krapina, Hrvaška.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ivan Korvin
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ivan Zapolja
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Jagelonci
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Jurij Podjebradski
Kaloča
Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kaloča
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Katolištvo
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kazimir IV. Poljski
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Košice
Komitat
Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Komitat
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Krakov
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kralj
Kraljevi Gradec
Kraljevi Gradec (češko: Hradec Králové) je mesto na Češkem z okoli 94.000 prebivalci.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kraljevi Gradec
Krbavska bitka
Krbavska bitka, bitka na Krbavskem polju v Liki, 9. septembra 1493, v kateri je bosanski sandžak-beg Hadim Jakub-paša premagal hrvaško plemiško vojsko pod poveljstvom bana Emerika Derenčina.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Krbavska bitka
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Križar
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kutna Gora
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ladislav Posmrtni
Levoča
Levoča (Lőcse; rusinsko Левоча) je mesto v severovzhodnem delu Slovaške, 26 kilometrov vzhodno od Poprada, približno 50 km zahodno od Prešova in 13 km severno od Spišske Nove Vesi.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Levoča
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Lužica
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ludvik II. Jagelo
Madžarski forint
HUF Forint (znak Ft; koda HUF) je madžarska valuta.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Madžarski forint
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Maksimilijan I. Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Matija Korvin
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Moldavija
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Moravska
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Neapeljsko kraljestvo
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Olomuc
Omiš
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Omiš
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Osmansko cesarstvo
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Papeška bula
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Papež Aleksander VI.
Papež Inocenc VIII.
Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Papež Inocenc VIII.
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Papež Leon X.
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Papež Pavel II.
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Papež Sikst IV.
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Pešta
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Pjasti
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Praga
Prešov
Prešov (Eperjes, rusinsko in ukrajinsko Пряшів) je mesto v vzhodni Slovaški.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Prešov
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Rim
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Rimsko-nemški kralj
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Selim I. Surovi
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Sigismund Luksemburški
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Slavonija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Slovaška
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Sombotel
Srebrenica
Srebrenica je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Srebrenica
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Sveti sedež
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Székesfehérvár
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Temišvar
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Vazal
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Velika litovska kneževina
Veszprém
Veszprém (slovensko Belomost; nemško Weißbrunn) je mesto z okoli 60.000 prebivalci in sedež Županije Belomost na Madžarskem.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Veszprém
Vladislavova dvorana, Praški grad
Vladislavova dvorana (2008) Vladislavova dvorana je velika soba v praškem grajskem kompleksu na Češkem, ki se je uporabljala za velike javne prireditve češke monarhije in tudi sodobne češke države.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Vladislavova dvorana, Praški grad
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Volilni knez
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Vroclav
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Zlata bula (1356)
1. marec
1.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 1. marec
13. marec
13.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 13. marec
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 1456
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 1516
Glej tudi
Hrvaški kralji
Jagelonci
Ogrski kralji
Rojeni leta 1456
Umrli leta 1516
Prav tako znan kot Vladislav Jagelonski, Vladislav Jagielonski.