Kazalo
55 odnosi: Avtonomna republika Krim, Štefan I. Ogrski, Černigov, Baltsko morje, Bazilij II., Bizantinsko cesarstvo, Boleslav I. Poljski, Donava, Fevdalizem, Freska, Galicija, Hagija Sofija, Hazari, Herson, Islam, Jaroslav Modri, Judovstvo, Karpati, Kazimir I. Poljski, Kijev, Kijevska Rusija, Konstantinopel, Krščanstvo, Litva, Luteranstvo, Metropolit, Mongoli, Mozaik, Murom, Normani, Oton I. Veliki, Papež Klemen I., Perun, Poganstvo, Poljaki, Polock, Pskov, Rimskokatoliška cerkev, Rogneda Polocka, Rogvolod, Rostov na Donu, Rurikidi, Ruska pravoslavna cerkev, Skandinavija, Smolensk, Sveti Peter, Svetnik, Svjatoslav I. Kijevski, Ukrajina, Veliki Novgorod, ... Razširi indeks (5 več) »
- Rojeni v 950. letih
- Rurikidi
- Ruski svetniki
- Umrli leta 1015
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Avtonomna republika Krim
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Štefan I. Ogrski
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Černigov
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Baltsko morje
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Bazilij II.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Bizantinsko cesarstvo
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Boleslav I. Poljski
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Donava
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Vladimir I. Kijevski in Fevdalizem
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Freska
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Galicija
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Hagija Sofija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Hazari
Herson
Herson je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Herson
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Islam
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Jaroslav Modri
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Judovstvo
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Karpati
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Kazimir I. Poljski
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Kijevska Rusija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Krščanstvo
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Litva
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Luteranstvo
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Metropolit
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Mongoli
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Mozaik
Murom
Murom (rusko Му́ром, Múrom) je mesto v Rusiji, upravno središče okraja Murom, osrednje mesto Muromskega rajona v Vladimirski oblasti, v katerega sam ne spade.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Murom
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Normani
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Oton I. Veliki
Papež Klemen I.
Sveti Klemen I., rimski škof oziroma papež, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * ok. 50 po n. št., Rim, Italija, Rimsko cesarstvo † 23. november 99, Krim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Papež Klemen I.
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Perun
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Poganstvo
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Poljaki
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Polock
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Pskov
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rimskokatoliška cerkev
Rogneda Polocka
Rogneda Polocka je slovansko ime kneginje Ragnhilde, soporoge kijevskega kneza Vladimirja Velikega, * 962, † 1002.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rogneda Polocka
Rogvolod
Rogvolod (belorusko Рагвалод, Ragvalod, rusko Рогволод, Rogvolod) je bil prvi v kronikah omenjeni knez Polacka, ki je vladal od leta 945 do 978, * okoli 920, Västergötland, Švedska, † 978, Polock, zdaj Belorusija.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rogvolod
Rostov na Donu
Pogled na Rostov na Donu ponoči z levega brega Dona, 2007 Rostov na Donu je pristaniško mesto v Rusiji.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rostov na Donu
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rurikidi
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Ruska pravoslavna cerkev
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Skandinavija
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Smolensk
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Sveti Peter
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Svetnik
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Svjatoslav I. Kijevski
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Ukrajina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Veliki Novgorod
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Volška Bolgarija
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Zgodovina minulih let
1015
1015 (MXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vladimir I. Kijevski in 1015
15. julij
15.
Poglej Vladimir I. Kijevski in 15. julij
956
956 (CMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vladimir I. Kijevski in 956
Glej tudi
Rojeni v 950. letih
Rurikidi
Ruski svetniki
Umrli leta 1015
Prav tako znan kot Vladimir I. Veliki, Vladimir Svjatoslavič, Vladimir Veliki.