Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Švica, Baden, Berlin, Dinastija Vasa, Dunaj, Edvard VII. Britanski, Egipt, Franz Liszt, Franz Schubert, Frédéric Chopin, Friderik III. Nemški, Friderik Viljem III. Pruski, Friedrich Schiller, Gustav IV. Adolf Švedski, Gustav V. Švedski, Gustav VI. Adolf Švedski, Italijansko kraljestvo, Jožefina Leuchtenberška, London, Ludovika Švedska, Ludwig van Beethoven, Margareta Švedska, Nikolaj II. Ruski, Oskar II. Švedski, Oslo, Otto von Bismarck, Pariz, Pljučnica, Prva svetovna vojna, Richard Wagner, Rim, Rodbina Bernadotte, Ruska pravoslavna cerkev, Sibila Saško-Coburško-Gotha, Sofija Nassavska, St. Moritz, Viktor Emanuel III., Viktorija Britanska, Viljem Švedski, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Vitez, 1862, 1930, 4. april, 7. avgust.
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Viktorija Badenska in Švica · Poglej več »
Baden
Baden je lahko.
Novo!!: Viktorija Badenska in Baden · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Viktorija Badenska in Berlin · Poglej več »
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Novo!!: Viktorija Badenska in Dinastija Vasa · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Viktorija Badenska in Dunaj · Poglej več »
Edvard VII. Britanski
Edvard VII., kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 9. november 1841, † 6. maj 1910.
Novo!!: Viktorija Badenska in Edvard VII. Britanski · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Viktorija Badenska in Egipt · Poglej več »
Franz Liszt
Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianist, * 22. oktober 1811, Doborjan (Raiding) pri Eisenstadtu, Madžarska, danes Avstrija, † 31. julij 1886, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.
Novo!!: Viktorija Badenska in Franz Liszt · Poglej več »
Franz Schubert
Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.
Novo!!: Viktorija Badenska in Franz Schubert · Poglej več »
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17. oktober 1849, Pariz, Francija.
Novo!!: Viktorija Badenska in Frédéric Chopin · Poglej več »
Friderik III. Nemški
Friderik III., nemški cesar in kralj Prusije, * 18.
Novo!!: Viktorija Badenska in Friderik III. Nemški · Poglej več »
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Novo!!: Viktorija Badenska in Friderik Viljem III. Pruski · Poglej več »
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Novo!!: Viktorija Badenska in Friedrich Schiller · Poglej več »
Gustav IV. Adolf Švedski
Gustav IV.
Novo!!: Viktorija Badenska in Gustav IV. Adolf Švedski · Poglej več »
Gustav V. Švedski
Gustav V. Švedski (polno ime Oscar Gustaf Adolf), kralj Švedske, * 16. junij 1858, † 29. oktober 1950.
Novo!!: Viktorija Badenska in Gustav V. Švedski · Poglej več »
Gustav VI. Adolf Švedski
Gustav VI.
Novo!!: Viktorija Badenska in Gustav VI. Adolf Švedski · Poglej več »
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Novo!!: Viktorija Badenska in Italijansko kraljestvo · Poglej več »
Jožefina Leuchtenberška
Jožefina Leuchtenberška ali Jožefina de Beauharnais (polno ime Joséphine Maximilienne Eugénie Napoléone), kraljica Švedske, * 14. marec 1807, Milan, Italija, † 7. junij 1876, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Viktorija Badenska in Jožefina Leuchtenberška · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Viktorija Badenska in London · Poglej več »
Ludovika Švedska
Ludovika Jožefina Evgenija Švedska (Lovisa Josefina Eugenia), danska kraljica, * 31. oktober 1851, Stockholmska palača, Stockholm, Švedska, † 20. marec 1926, Amalienborška palača, København, Danska.
Novo!!: Viktorija Badenska in Ludovika Švedska · Poglej več »
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Viktorija Badenska in Ludwig van Beethoven · Poglej več »
Margareta Švedska
Princesa Margareta Connaughtska (polno ime Margaret Victoria Charlotte Augusta Norah), 15. januar 1882, † 1. maj 1920.
Novo!!: Viktorija Badenska in Margareta Švedska · Poglej več »
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Novo!!: Viktorija Badenska in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »
Oskar II. Švedski
Oskar II. (polno ime Oscar Fredrik), švedski in norveški kralj, * 21. januar 1829, Stockholmska palača, Stockholm, † 8. december 1907, Stockholmska palača, Stockholm.
Novo!!: Viktorija Badenska in Oskar II. Švedski · Poglej več »
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Novo!!: Viktorija Badenska in Oslo · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Viktorija Badenska in Otto von Bismarck · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Viktorija Badenska in Pariz · Poglej več »
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Novo!!: Viktorija Badenska in Pljučnica · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Viktorija Badenska in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Novo!!: Viktorija Badenska in Richard Wagner · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Viktorija Badenska in Rim · Poglej več »
Rodbina Bernadotte
Hiša Bernadotte je trenutna kraljeva hiša Švedske, ki vlada od leta 1818.
Novo!!: Viktorija Badenska in Rodbina Bernadotte · Poglej več »
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Novo!!: Viktorija Badenska in Ruska pravoslavna cerkev · Poglej več »
Sibila Saško-Coburško-Gotha
Princesa Sibila Saško-Coburška-Gotha (polno ime Sibylla Calma Maria Alice Bathildis Feodora), * 18. januar 1908, † 28. november 1972.
Novo!!: Viktorija Badenska in Sibila Saško-Coburško-Gotha · Poglej več »
Sofija Nassavska
Sofija Nassavska (polno ime Sophia Wilhelmine Marianne Henriette, Sofia), kraljica Švedske in Norveške, * 9. julij 1836, palača Biebrich, Nassau, Nemčija, † 30. december 1913, Stockholmska palača, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Viktorija Badenska in Sofija Nassavska · Poglej več »
St. Moritz
St.
Novo!!: Viktorija Badenska in St. Moritz · Poglej več »
Viktor Emanuel III.
Viktor Emanuel III.
Novo!!: Viktorija Badenska in Viktor Emanuel III. · Poglej več »
Viktorija Britanska
Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.
Novo!!: Viktorija Badenska in Viktorija Britanska · Poglej več »
Viljem Švedski
Princ Karl Viljem Ludvig Švedski in Norveški, vojvoda Södermanlandski, * 17. junij 1884, palača Tullgarn, Švedska, † 5. junij 1965, palača Stenhammar, Švedska.
Novo!!: Viktorija Badenska in Viljem Švedski · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Viktorija Badenska in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Viktorija Badenska in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Novo!!: Viktorija Badenska in Vitez · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Viktorija Badenska in 1862 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Viktorija Badenska in 1930 · Poglej več »
4. april
4.
Novo!!: Viktorija Badenska in 4. april · Poglej več »
7. avgust
7.
Novo!!: Viktorija Badenska in 7. avgust · Poglej več »
