Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Venera

Index Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

125 odnosi: Afrodita, Astronomska enota, Atmosfera (enota), Atmosfera nebesnega telesa, Avstralija, Babilon, Bar (enota), Bazalt, Bibavica, Cassini-Huygens, Celzijeva temperaturna lestvica, Cirus, Daljnogled, Dinamo, Dolina, Dušik, Elipsa, Elongacija, Evropska vesoljska agencija, Frank Elmore Ross, Galileo (sonda), Galileo Galilei, Giovanni Domenico Cassini, Gora, Grška mitologija, Havaji, Ištar, Infrardeče valovanje, Izsrednost, James Clerk Maxwell, James Cook, Južna Amerika, Kartografija, Kinetična energija, Konjunkcija (astronomija), Krog, Laboratorij za reaktivni pogon, Ljubezen, Luna, Magma, Magnetno polje, Mariner 1, Mariner 10, Mariner 2, Mariner 4, Mariner 5, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Merkur, NASA World Wind, ..., Navidezni sij, Neznani leteči predmet, Oblak, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Okultacija, Osončje, Ozračje, Pitagora, Planet, Planetna faza, Planetologija, Plazma (fizika), Prehod Venere, Preperevanje, Radar, Radioterapija, Rimska mitologija, Skorja (geologija), Sončev veter, Sonce, Sovjetska zveza, Strela, Tahiti, Tektonika plošč, Tektonska plošča, Telemetrija, Točka, Toplogredni plin, Toplota, Učinek tople grede, Udarni krater, Ultravijolično valovanje, Venera (mitologija), Venus Express, Vesto Melvin Slipher, Vidni spekter, Voda, Vzvratno gibanje, Združene države Amerike, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljin plašč, Zračni tlak, Zvezda, 1. marec, 11. junij, 12. februar, 14. december, 15. december, 15. junij, 17. stoletje, 1768, 1790, 18. oktober, 19. oktober, 1900., 1950., 1961, 1962, 1966, 1967, 1969, 1970, 1970., 1974, 1978, 1982, 1983, 1985, 20. stoletje, 2004, 4. december, 5. februar, 9. december. Razširi indeks (75 več) »

Afrodita

Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.

Novo!!: Venera in Afrodita · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Venera in Astronomska enota · Poglej več »

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Novo!!: Venera in Atmosfera (enota) · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Venera in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Novo!!: Venera in Avstralija · Poglej več »

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Novo!!: Venera in Babilon · Poglej več »

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Novo!!: Venera in Bar (enota) · Poglej več »

Bazalt

Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.

Novo!!: Venera in Bazalt · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Venera in Bibavica · Poglej več »

Cassini-Huygens

Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.

Novo!!: Venera in Cassini-Huygens · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Venera in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Novo!!: Venera in Cirus · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Venera in Daljnogled · Poglej več »

Dinamo

Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.

Novo!!: Venera in Dinamo · Poglej več »

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Novo!!: Venera in Dolina · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Venera in Dušik · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Venera in Elipsa · Poglej več »

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Novo!!: Venera in Elongacija · Poglej več »

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Novo!!: Venera in Evropska vesoljska agencija · Poglej več »

Frank Elmore Ross

Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.

Novo!!: Venera in Frank Elmore Ross · Poglej več »

Galileo (sonda)

Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.

Novo!!: Venera in Galileo (sonda) · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Venera in Galileo Galilei · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Venera in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Novo!!: Venera in Gora · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Venera in Grška mitologija · Poglej več »

Havaji

Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.

Novo!!: Venera in Havaji · Poglej več »

Ištar

reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.

Novo!!: Venera in Ištar · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Venera in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Novo!!: Venera in Izsrednost · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Venera in James Clerk Maxwell · Poglej več »

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Novo!!: Venera in James Cook · Poglej več »

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Novo!!: Venera in Južna Amerika · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Venera in Kartografija · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Novo!!: Venera in Kinetična energija · Poglej več »

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Novo!!: Venera in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Venera in Krog · Poglej več »

Laboratorij za reaktivni pogon

Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.

Novo!!: Venera in Laboratorij za reaktivni pogon · Poglej več »

Ljubezen

Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.

Novo!!: Venera in Ljubezen · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Venera in Luna · Poglej več »

Magma

Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.

Novo!!: Venera in Magma · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Venera in Magnetno polje · Poglej več »

Mariner 1

raketo nosilko Atlas-Agena 5 z izstrelitvene ploščadi 12 Kennedyjevega vesoljskega središča Mariner 1 je bilo prvo vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Venera in Mariner 1 · Poglej več »

Mariner 10

Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.

Novo!!: Venera in Mariner 10 · Poglej več »

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Venera in Mariner 2 · Poglej več »

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Novo!!: Venera in Mariner 4 · Poglej več »

Mariner 5

Mariner 5 Mariner 5 je bila vesoljska sonda v Nasinem medplanetarnem vesoljskem Programu Mariner, ki naj bi jo poslali proti Marsu, vendar so jo izboljšali in prilagodili za polet proti Veneri.

Novo!!: Venera in Mariner 5 · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Venera in Mars · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Venera in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Venera in Merkur · Poglej več »

NASA World Wind

NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.

Novo!!: Venera in NASA World Wind · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Novo!!: Venera in Navidezni sij · Poglej več »

Neznani leteči predmet

Nèznáni letéči prêdmet (tričrkovna kratica NLP, angleško Unidentified flying object - UFO) je opredeljen kot katerikoli na nebu opazen predmet ali svetlobni pojav, ki ga ni bilo moč poistovetiti.

Novo!!: Venera in Neznani leteči predmet · Poglej več »

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Novo!!: Venera in Oblak · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Venera in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Venera in Ognjenik · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Venera in Okultacija · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Venera in Osončje · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Venera in Ozračje · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Venera in Pitagora · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Venera in Planet · Poglej več »

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec.

Novo!!: Venera in Planetna faza · Poglej več »

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Novo!!: Venera in Planetologija · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Venera in Plazma (fizika) · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Novo!!: Venera in Prehod Venere · Poglej več »

Preperevanje

Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.

Novo!!: Venera in Preperevanje · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Novo!!: Venera in Radar · Poglej več »

Radioterapija

Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.

Novo!!: Venera in Radioterapija · Poglej več »

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Novo!!: Venera in Rimska mitologija · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Venera in Skorja (geologija) · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Venera in Sončev veter · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Venera in Sonce · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Venera in Sovjetska zveza · Poglej več »

Strela

Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.

Novo!!: Venera in Strela · Poglej več »

Tahiti

Francoska Polinezija s Tahitijem Posnetek Tahitija iz vesolja Tahitijske ženske na obali, 1881, Paul Gauguin Tahiti je največji otok južnopacifiškega otočja Društvenih otokov, ki so del Francoskega čezmorskega teritorija Francoska Polinezija.

Novo!!: Venera in Tahiti · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Novo!!: Venera in Tektonika plošč · Poglej več »

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Novo!!: Venera in Tektonska plošča · Poglej več »

Telemetrija

Telemetrija (grško tele - oddaljeno + metron - meriti) je tehnologija, ki omogoča meritve na daljavo in posredovanje informacij sistemskemu oblikovalcu ali operaterju.

Novo!!: Venera in Telemetrija · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Venera in Točka · Poglej več »

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Novo!!: Venera in Toplogredni plin · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Novo!!: Venera in Toplota · Poglej več »

Učinek tople grede

Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.

Novo!!: Venera in Učinek tople grede · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Venera in Udarni krater · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Venera in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Venera (mitologija)

Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.

Novo!!: Venera in Venera (mitologija) · Poglej več »

Venus Express

Umetniška upodobitev sonde v Venerini orbiti Venus Express je prva samodejna raziskovalna sonda Venere, ki jo nadzira Evropska vesoljska agencija.

Novo!!: Venera in Venus Express · Poglej več »

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Venera in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Venera in Vidni spekter · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Venera in Voda · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Venera in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Venera in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Venera in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Venera in Zemlja · Poglej več »

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Novo!!: Venera in Zemljin plašč · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Novo!!: Venera in Zračni tlak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Venera in Zvezda · Poglej več »

1. marec

1.

Novo!!: Venera in 1. marec · Poglej več »

11. junij

11.

Novo!!: Venera in 11. junij · Poglej več »

12. februar

12.

Novo!!: Venera in 12. februar · Poglej več »

14. december

14.

Novo!!: Venera in 14. december · Poglej več »

15. december

15.

Novo!!: Venera in 15. december · Poglej več »

15. junij

15.

Novo!!: Venera in 15. junij · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Venera in 17. stoletje · Poglej več »

1768

1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Venera in 1768 · Poglej več »

1790

1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Venera in 1790 · Poglej več »

18. oktober

18.

Novo!!: Venera in 18. oktober · Poglej več »

19. oktober

19.

Novo!!: Venera in 19. oktober · Poglej več »

1900.

1900. je prvo desetletje v 20. stoletju med letoma 1900 in 1909.

Novo!!: Venera in 1900. · Poglej več »

1950.

1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.

Novo!!: Venera in 1950. · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Venera in 1961 · Poglej več »

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Venera in 1962 · Poglej več »

1966

1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Venera in 1966 · Poglej več »

1967

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Venera in 1967 · Poglej več »

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Venera in 1969 · Poglej več »

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Venera in 1970 · Poglej več »

1970.

1970. je osmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1970 in 1979.

Novo!!: Venera in 1970. · Poglej več »

1974

1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Venera in 1974 · Poglej več »

1978

1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Venera in 1978 · Poglej več »

1982

1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Venera in 1982 · Poglej več »

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Venera in 1983 · Poglej več »

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Venera in 1985 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Venera in 20. stoletje · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Venera in 2004 · Poglej več »

4. december

4.

Novo!!: Venera in 4. december · Poglej več »

5. februar

5.

Novo!!: Venera in 5. februar · Poglej več »

9. december

9.

Novo!!: Venera in 9. december · Poglej več »

Preusmerja sem:

Venera (planet), Zvezda Danica.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »