Kazalo
23 odnosi: Atomsko jedro, Coulombov zakon, Delec alfa, Elektron, Fermij, Hasij, Jedrska cepitev, Jedrska fizika, Jedrsko zlivanje, Kemijski element, Lavrencij, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko, Močna jedrska sila, Nevtron, Nukleon, Pospeševalnik, Proton, Razpad alfa, Razpad beta, Scientific American, Svinec, Vzbujeno stanje.
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Težki elementi in Atomsko jedro
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Težki elementi in Coulombov zakon
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Težki elementi in Delec alfa
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Težki elementi in Elektron
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Poglej Težki elementi in Fermij
Hasij
Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.
Poglej Težki elementi in Hasij
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Težki elementi in Jedrska cepitev
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Težki elementi in Jedrska fizika
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Težki elementi in Jedrsko zlivanje
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Težki elementi in Kemijski element
Lavrencij
Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.
Poglej Težki elementi in Lavrencij
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Težki elementi in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.
Poglej Težki elementi in Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Težki elementi in Močna jedrska sila
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Težki elementi in Nevtron
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Težki elementi in Nukleon
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Težki elementi in Pospeševalnik
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Težki elementi in Proton
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Težki elementi in Razpad alfa
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Težki elementi in Razpad beta
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Težki elementi in Scientific American
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Težki elementi in Svinec
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Težki elementi in Vzbujeno stanje
Prav tako znan kot Uvod v najtežje elemente.