Kazalo
19 odnosi: Aluminij, Aluminijev oksid, Difuzija, Dislokacija, Fazni diagram, Fazni prehod, Intersticijski atom, Jeklo, Kaljenje, Kompozit, Kovina, Kristal, Kristalna struktura, Mehanska napetost, Sintranje, Temperatura, Topnost, Trdnost, Trdota.
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Utrjanje kovin in Aluminij
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Poglej Utrjanje kovin in Aluminijev oksid
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Utrjanje kovin in Difuzija
Dislokacija
Shematski prikaz dislokacije Dislokácije so črtne (linijske) napake v kristalih.
Poglej Utrjanje kovin in Dislokacija
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Utrjanje kovin in Fazni diagram
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Utrjanje kovin in Fazni prehod
Intersticijski atom
Interstícijski atóm ali vrívni atom je vrsta točkaste napake kristalne mreže.
Poglej Utrjanje kovin in Intersticijski atom
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Utrjanje kovin in Jeklo
Kaljenje
Kaljenje je toplotna obdelava jekla, s katero jeklo močno utrdimo.
Poglej Utrjanje kovin in Kaljenje
Kompozit
Kompozíti so materiali, ki so sestavljeni iz dveh ali več komponent.
Poglej Utrjanje kovin in Kompozit
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Utrjanje kovin in Kovina
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Utrjanje kovin in Kristal
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Utrjanje kovin in Kristalna struktura
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Poglej Utrjanje kovin in Mehanska napetost
Sintranje
Sintranje ali zgoščevanje je postopek izdelave končnih posameznih izdelkov iz prahu, s segrevanjem materiala pod temperaturo tališča.
Poglej Utrjanje kovin in Sintranje
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Utrjanje kovin in Temperatura
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Utrjanje kovin in Topnost
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Utrjanje kovin in Trdnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Utrjanje kovin in Trdota
Prav tako znan kot Utrjanje.