Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Turki na Šmarni gori

Index Turki na Šmarni gori

Pripovedka Turki na Šmarni gori je bila izdana v zbirki Slovenske bajke in pripovedke, ki je izšla leta 1999 v samozaložbi Dušice Kunaver, katera je tudi uredila zbirko oz.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Šmarna gora, Štajerska, Bela krajina, Cerkev (zgradba), Dušica Kunaver, Fortifikacija, Goriška, Grad, Grmada, Habsburška monarhija, Hrvaška, Janez Vajkard Valvasor, Kmet, Koroška (vojvodina), Kranjska, Kras, Mesto, Občina Kočevje, Sisek, Slovenija, Tabor (utrdba), Trst, Turški vpadi, Turki, 1408, 15. stoletje, 1593, 16. stoletje, 1999.

Šmarna gora

Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.

Poglej Turki na Šmarni gori in Šmarna gora

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Turki na Šmarni gori in Štajerska

Bela krajina

Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.

Poglej Turki na Šmarni gori in Bela krajina

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Turki na Šmarni gori in Cerkev (zgradba)

Dušica Kunaver

Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * 1937, Ljubljana.

Poglej Turki na Šmarni gori in Dušica Kunaver

Fortifikacija

Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Poglej Turki na Šmarni gori in Fortifikacija

Goriška

Goriška se lahko nanaša na.

Poglej Turki na Šmarni gori in Goriška

Grad

pa tudi.

Poglej Turki na Šmarni gori in Grad

Grmada

Grmada je lahko.

Poglej Turki na Šmarni gori in Grmada

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Turki na Šmarni gori in Habsburška monarhija

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Turki na Šmarni gori in Hrvaška

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Poglej Turki na Šmarni gori in Janez Vajkard Valvasor

Kmet

Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).

Poglej Turki na Šmarni gori in Kmet

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Turki na Šmarni gori in Koroška (vojvodina)

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Turki na Šmarni gori in Kranjska

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Turki na Šmarni gori in Kras

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Turki na Šmarni gori in Mesto

Občina Kočevje

Občina Kočevje je ena od občin v Republiki Sloveniji in s 563,7 km² po površini največja občina, ki ima skoraj 16.000 prebivalcev in s središčem v mestu Kočevje, v katerem živi dobra polovica prebivalstva te občine, velika večina poselitve občine (okoli 3/4) je v njegovi neposredni okolici na Kočevskem polju.

Poglej Turki na Šmarni gori in Občina Kočevje

Sisek

Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Poglej Turki na Šmarni gori in Sisek

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Turki na Šmarni gori in Slovenija

Tabor (utrdba)

Tabor v Hrastovljah Tabor je manjša fortifikacija (utrdba), ki je bila značilna za srednji vek; predvsem za obdobje turških plenitev današnjega slovenskega ozemlja.

Poglej Turki na Šmarni gori in Tabor (utrdba)

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Turki na Šmarni gori in Trst

Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.

Poglej Turki na Šmarni gori in Turški vpadi

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Turki na Šmarni gori in Turki

1408

1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Turki na Šmarni gori in 1408

15. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.

Poglej Turki na Šmarni gori in 15. stoletje

1593

1593 (MDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Turki na Šmarni gori in 1593

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Poglej Turki na Šmarni gori in 16. stoletje

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Turki na Šmarni gori in 1999