Kazalo
25 odnosi: Antoninov itinerar, Beljak, Breze (Avstrijska Koroška), Dravska dolina, Eppensteinci, Geografija Avstrijske Koroške, Grače (Beljak), Grad Trebinje, Karantanija, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Krška škofija, Krnski grad, Ludvik Nemški, Nemščina, Oglej, Oglejski patriarhat, Okraj Beljak-dežela, Ortenburžani, Osojščica, Osoje, Avstrija, Osojsko jezero, Ulrik II. Trebinjski, Virunum, 1987.
Antoninov itinerar
Antoninov itinerar ali itinerarij (latinsko) je seznam prometnih povezav in razdalj med mesti in poštnimi postajami v rimskih provincah med vladanjem cesarja Antonina Pija.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Antoninov itinerar
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Beljak
Breze (Avstrijska Koroška)
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Breze (Avstrijska Koroška)
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Dravska dolina
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Eppensteinci
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Geografija Avstrijske Koroške
Grače (Beljak)
kultno mesto v Gračah cerkev v Gračah Spolije na južni strani cerkve Grače, nem.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Grače (Beljak)
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Grad Trebinje
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Karantanija
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Koroški Slovenci
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Krška škofija
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Krnski grad
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Ludvik Nemški
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Nemščina
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Oglejski patriarhat
Okraj Beljak-dežela
Okraj Beljak-dežela/podeželje (nemško Bezirk Villach-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški s skoraj 65.000 prebivalci (skupaj s statutarnim mestom Beljak, ki ga v celoti obkroža, jih imata 127.500).
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Okraj Beljak-dežela
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Ortenburžani
Osojščica
Osojščica nad Osojskim jezerom Osojščica, Gerlitzen je 1909 m visoka gora, ki se nahaja severno od naselja Annenheim nad Osojskim jezerom na avstrijskem Koroškem.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Osojščica
Osoje, Avstrija
Osoje (nemško Ossiach) je zdraviliško naselje ob Osojskem jezeru z okoli 600 prebivalci na nadmorski višini 496 mnm.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Osoje, Avstrija
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Osojsko jezero
Ulrik II. Trebinjski
Ulrik II.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Ulrik II. Trebinjski
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in Virunum
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Trebinja (Avstrijska Koroška) in 1987
Prav tako znan kot Trebinja na Osojskem jezeru, Trebinja ob Osojskem jezeru, Trebinja pri Beljaku, Trebinja(Avstrijska Koroška), Trebinja, Koroška, Trebinje ob Osojskem jezeru.