Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abu Nasr Mansur, Aksiom, Andrew John Wiles, Bertrandova domneva, Carl Friedrich Gauss, Carl Ludwig Siegel, Catalanova domneva, Egipčani, Ekonomija, Enačba, Evklid, Fermatov veliki izrek, Fizika, Formula, Freeman John Dyson, Gaussova lema, Grščina, Hipoteza, Isaac Barrow, Izjavna forma, Izrek štirih barv, Izrek o gibalni količini, Jacques Salomon Hadamard, James Gregory, Karl Weierstrass, Klaus Friedrich Roth, Lema, Lindemann-Weierstrassov izrek, Logika, Matematični dokaz, Matematika, Načelo, Nerešeni matematični problemi, Niels Henrik Abel, Osnovni izrek algebre, Osnovni izrek aritmetike, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Pitagora, Pitagorov izrek, Poincaréjeva domneva, Praštevilski izrek, Resnica, Riemannova domneva, Seznam, Seznam latinskih izrekov, Sinusni izrek, Sklep, Stavek, Tales, ..., Talesov izrek, Teorija, Teorija števil, Zornova lema. Razširi indeks (4 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Novo!!: Izrek in Abel-Ruffinijev izrek · Poglej več »
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Novo!!: Izrek in Abu Nasr Mansur · Poglej več »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Izrek in Aksiom · Poglej več »
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Izrek in Andrew John Wiles · Poglej več »
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Novo!!: Izrek in Bertrandova domneva · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Izrek in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Carl Ludwig Siegel
Carl Ludwig Siegel, nemški matematik, * 31. december 1896, Berlin, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 4. april 1981, Göttingen, Zvezna republika Nemčija (sedaj Nemčija).
Novo!!: Izrek in Carl Ludwig Siegel · Poglej več »
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Novo!!: Izrek in Catalanova domneva · Poglej več »
Egipčani
Egipčani je naziv za domače egipčansko prebivalstvo.
Novo!!: Izrek in Egipčani · Poglej več »
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Novo!!: Izrek in Ekonomija · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Izrek in Enačba · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Izrek in Evklid · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: Izrek in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Izrek in Fizika · Poglej več »
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Novo!!: Izrek in Formula · Poglej več »
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Izrek in Freeman John Dyson · Poglej več »
Gaussova lema
Gaussova lema lahko pomeni katerokoli izmed več lem, ki so poimenovane po Carlu Friedrichu Gaussu.
Novo!!: Izrek in Gaussova lema · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Izrek in Grščina · Poglej več »
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Novo!!: Izrek in Hipoteza · Poglej več »
Isaac Barrow
Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Novo!!: Izrek in Isaac Barrow · Poglej več »
Izjavna forma
Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.
Novo!!: Izrek in Izjavna forma · Poglej več »
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Novo!!: Izrek in Izrek štirih barv · Poglej več »
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Novo!!: Izrek in Izrek o gibalni količini · Poglej več »
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Novo!!: Izrek in Jacques Salomon Hadamard · Poglej več »
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Novo!!: Izrek in James Gregory · Poglej več »
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Novo!!: Izrek in Karl Weierstrass · Poglej več »
Klaus Friedrich Roth
Klaus Friedrich Roth, britanski matematik, * 29. oktober 1925, Breslau, Šlezija, Weimarska republika (sedaj Vroclav, Poljska), † 10. november 2015, Inverness, Škotska, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Izrek in Klaus Friedrich Roth · Poglej več »
Lema
V lingvistiki ima lema dve različni interpretaciji.
Novo!!: Izrek in Lema · Poglej več »
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Novo!!: Izrek in Lindemann-Weierstrassov izrek · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Izrek in Logika · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Izrek in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Izrek in Matematika · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Izrek in Načelo · Poglej več »
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Novo!!: Izrek in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Novo!!: Izrek in Niels Henrik Abel · Poglej več »
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Novo!!: Izrek in Osnovni izrek algebre · Poglej več »
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Novo!!: Izrek in Osnovni izrek aritmetike · Poglej več »
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Novo!!: Izrek in Osnovni izrek infinitezimalnega računa · Poglej več »
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Novo!!: Izrek in Pitagora · Poglej več »
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Novo!!: Izrek in Pitagorov izrek · Poglej več »
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Novo!!: Izrek in Poincaréjeva domneva · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Izrek in Praštevilski izrek · Poglej več »
Resnica
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.
Novo!!: Izrek in Resnica · Poglej več »
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Novo!!: Izrek in Riemannova domneva · Poglej več »
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Novo!!: Izrek in Seznam · Poglej več »
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Novo!!: Izrek in Seznam latinskih izrekov · Poglej več »
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Novo!!: Izrek in Sinusni izrek · Poglej več »
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Novo!!: Izrek in Sklep · Poglej več »
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Novo!!: Izrek in Stavek · Poglej več »
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Novo!!: Izrek in Tales · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Izrek in Talesov izrek · Poglej več »
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Novo!!: Izrek in Teorija · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Izrek in Teorija števil · Poglej več »
Zornova lema
Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.
Novo!!: Izrek in Zornova lema · Poglej več »
