Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Težnost

Index Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

36 odnosi: Albert Einstein, Apollo 15, Asteroid, Bibavica, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Graviton, Higgsovo polje, Isaac Newton, Konvekcija, Krogla, Luna, Masa, Masno središče, Mednarodni sistem enot, Narava, Osnovna sila, Pero, Planet, Prostor-čas, Razdalja, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Teža, Težišče, Tehniška založba Slovenije, Tekočina, Telo (fizika), Temperatura, Tir, Tlak, Točkasto telo, Vesolje, Zemlja, Zvezda.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Težnost in Albert Einstein · Poglej več »

Apollo 15

Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.

Novo!!: Težnost in Apollo 15 · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Težnost in Asteroid · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Težnost in Bibavica · Poglej več »

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Novo!!: Težnost in Gravitacijska fizika · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Težnost in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Novo!!: Težnost in Graviton · Poglej več »

Higgsovo polje

Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.

Novo!!: Težnost in Higgsovo polje · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Težnost in Isaac Newton · Poglej več »

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Novo!!: Težnost in Konvekcija · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Težnost in Krogla · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Težnost in Luna · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Težnost in Masa · Poglej več »

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Novo!!: Težnost in Masno središče · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednárodni sistém enôt (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot.

Novo!!: Težnost in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Narava

Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Težnost in Narava · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Novo!!: Težnost in Osnovna sila · Poglej več »

Pero

Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.

Novo!!: Težnost in Pero · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Težnost in Planet · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Težnost in Prostor-čas · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Težnost in Razdalja · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Težnost in Sonce · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (tudi splošna relativnostna teorija ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Težnost in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Težnost in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Novo!!: Težnost in Teža · Poglej več »

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Novo!!: Težnost in Težišče · Poglej več »

Tehniška založba Slovenije

Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.

Novo!!: Težnost in Tehniška založba Slovenije · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Težnost in Tekočina · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Težnost in Telo (fizika) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Težnost in Temperatura · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Težnost in Tir · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Težnost in Tlak · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri lahko njegove razsežnosti zanemarimo glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Težnost in Točkasto telo · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Težnost in Vesolje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Težnost in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Težnost in Zvezda · Poglej več »

Preusmerja sem:

Gravitacija, Gravitacijska sila.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »