Kazalo
25 odnosi: Brahistokrona, Christiaan Huygens, Cikloida, Diferencialna enačba, Dolžina loka, Gibanje, Graf funkcije, Grščina, Harmonični oscilator, Joseph-Louis de Lagrange, Kinetična energija, Krivulja, Lagrangeeva funkcija, Lega, Leonhard Euler, Nihalo, Nihanje, Pospešek, Potencialna energija, Težnost, Telo (fizika), Točka (geometrija), Točkasto telo, Trenje, Ura na nihalo.
- Mehanika
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Tavtohrona krivulja in Brahistokrona
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Tavtohrona krivulja in Christiaan Huygens
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Poglej Tavtohrona krivulja in Cikloida
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Tavtohrona krivulja in Diferencialna enačba
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej Tavtohrona krivulja in Dolžina loka
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Tavtohrona krivulja in Gibanje
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Tavtohrona krivulja in Graf funkcije
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Tavtohrona krivulja in Grščina
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Poglej Tavtohrona krivulja in Harmonični oscilator
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Tavtohrona krivulja in Joseph-Louis de Lagrange
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Tavtohrona krivulja in Kinetična energija
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Tavtohrona krivulja in Krivulja
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Tavtohrona krivulja in Lagrangeeva funkcija
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Tavtohrona krivulja in Lega
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Tavtohrona krivulja in Leonhard Euler
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Tavtohrona krivulja in Nihalo
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Tavtohrona krivulja in Nihanje
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Tavtohrona krivulja in Pospešek
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Tavtohrona krivulja in Potencialna energija
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Tavtohrona krivulja in Težnost
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Tavtohrona krivulja in Telo (fizika)
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Tavtohrona krivulja in Točka (geometrija)
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Tavtohrona krivulja in Točkasto telo
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Tavtohrona krivulja in Trenje
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Poglej Tavtohrona krivulja in Ura na nihalo
Glej tudi
Mehanika
Prav tako znan kot Izohrona krivulja, Tavtokrona krivulja.