Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Taj Tsun Vu

Index Taj Tsun Vu

Taj Tsun Vu (kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska. Vu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.

32 odnosi: Američani, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, Šanghaj, Ženeva, Čen Ning Franklin Jang, Bose-Einsteinov kondenzat, Carl Martin Bender, Doktorat, Elektrotehnika, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Fizik, Fizika, Foton, Hamburg, Heinemanova nagrada, Higgsov bozon, Impedanca, Kitajska, Kršitev simetrije CP, Kvantna teorija polja, Maxwellove enačbe, Physical Review, Schrödingerjeva enačba, Sipanje, Statistična mehanika, Umeritvena teorija, Univerza Harvard, Univerza Rockefeller, Veliki hadronski trkalnik, Vijačnost, 1. september, 1933.

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Američani · Poglej več »

Ameriška akademija umetnosti in znanosti

Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Ameriška akademija umetnosti in znanosti · Poglej več »

Šanghaj

Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Šanghaj · Poglej več »

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).

Novo!!: Taj Tsun Vu in Ženeva · Poglej več »

Čen Ning Franklin Jang

Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Čen Ning Franklin Jang · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »

Carl Martin Bender

Carl Martin Bender, ameriški fizik, * 1943.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Carl Martin Bender · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Doktorat · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Novo!!: Taj Tsun Vu in Elektrotehnika · Poglej več »

Evropska organizacija za jedrske raziskave

kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Evropska organizacija za jedrske raziskave · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Fizik · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Fizika · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Foton · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Hamburg · Poglej več »

Heinemanova nagrada

Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).

Novo!!: Taj Tsun Vu in Heinemanova nagrada · Poglej več »

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Higgsov bozon · Poglej več »

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Impedanca · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Kitajska · Poglej več »

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Kršitev simetrije CP · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Kvantna teorija polja · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Maxwellove enačbe · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Physical Review · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Sipanje · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Statistična mehanika · Poglej več »

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Umeritvena teorija · Poglej več »

Univerza Harvard

267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Univerza Harvard · Poglej več »

Univerza Rockefeller

Univerza Rockefeller (izvorno Rockefellerjev Inštitut za medicinske raziskave, preprostejše Rockefellerjev Inštitut) je zasebna univerza, katere raziskave se že od ustanovitve dalje osredotočajo na temeljne (bazične) znanosti in biomedicinski inženiring.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Univerza Rockefeller · Poglej več »

Veliki hadronski trkalnik

Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.

Novo!!: Taj Tsun Vu in Veliki hadronski trkalnik · Poglej več »

Vijačnost

Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).

Novo!!: Taj Tsun Vu in Vijačnost · Poglej več »

1. september

1.

Novo!!: Taj Tsun Vu in 1. september · Poglej več »

1933

1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Taj Tsun Vu in 1933 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Tai Cun Vu, Tai Tsun Wu.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »