Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sveto rimsko cesarstvo

Index Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

325 odnosi: Aachen, Afrika, Al-Kamil Mohamed, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Nemški, Alfonz X. Kastiljski, Alpe, Alzacija, Amiši, Anatolija, Anglija, Antwerpen, Aosta, Aristokracija, Atlantski ocean, Augsburški verski mir, Augsburg, Avignon, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlezija, Šmalkaldenska vojna, Španija, Španska nasledstvena vojna, Španski imperij, Švabska, Švabska vojvodina, Švedska, Švica, Češka, Čehi, Balti, Baltsko morje, Bamberg, Barbara Celjska, Bavarska, Benetke, Berengar I., Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Lechfeldu, Bitka pri Mohaču, Bizantinsko cesarstvo, Bologna, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislavski mir (1805), Bremen, Bruselj, Buržoazija, Burgundija, Cezar (naslov), ..., Ciper, Civilno pravo, Confoederatio cum principibus ecclesiasticis, Corpus juris civilis, Danska, De iure - de facto, Deželni stanovi, Dortmund, Država Tevtonskega reda, Drugo obleganje Dunaja, Dunaj, Elizabeta Luksemburška, Erfurt, Esslingen am Neckar, Evropa, Femsko sodišče, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Filip Švabski, Filip II. Španski, Filip IV. Francoski, Firence, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Frankfurt ob Majni, Franki, Frankovska, Freiburg im Breisgau, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Habsburški, Galija, Göttingen, Gdansk, Gemeiner Pfennig, Genova, Genovska republika, Goslar, Grčija, Gregorijanska reforma, Gvelfi in gibelini, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hamburg, Hannover, Hansa, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Henrik VII. Luksemburški, Hrvaška, Iberski polotok, Ikonoklazem, Indija, Ingenheim, Innsbruck, Investitura, Investiturni boj, Irena Atenska, Islam, Italija, Ivana Blazna, Izabela II. Jeruzalemska, Izak II. Angel, Jan Hus, Jan III. Sobieski, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Judje, Judovstvo, Justinijan I., Kalvinizem, Kapitalizem, Karel III. Debeli, Karel IV. Luksemburški, Karel Martel, Karel Plešasti, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolinška renesansa, Karolingi, Kastilja in Leon, Katolištvo, Köln, Kölnska vojna, Klodvik I., Konrad I. Nemški, Konrad II. Mazovski, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Konstanški koncil, Konstanca, Nemčija, Konstantin VI., Konstantinopel, Koroška (vojvodina), Korzika, Kraljevina Sicilija, Kranjska krajina, Križarske države, Krona Svetega rimskega cesarstva, Laba, Langobardi, Latinščina, Lübeck, Leon III. Izavrijec, Ligurija, Lihtenštajn, Lindau, Lombardija, Lorena, Lotar I. Karolinški, Lotar Supplinburški, Lotaringija, Lužica, Lucca, Ludvik II. Jagelo, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik Otrok, Ludvik Pobožni, Ludvik XIV. Francoski, Luksemburg, Luteranstvo, Lyon, Madžari, Magdeburg, Mainz, Maksimilijan I. Habsburški, Maksimilijan II. Habsburški, Mala Armenija, Marija Ogrska, Martin Luter, München, Münster, Mejna grofija Istra, Merovingi, Mersenski sporazum, Milano, Milanska vojvodina, Moravska, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nürnberg, Nemčija, Nemščina, Nemška vzhodna kolonizacija, Nemško cesarstvo, Nica, Nikifor I. Logotet, Nizozemska, Nizozemske dežele, Normani, Novi svet, Novi vek, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Oton IV. Nemški, Otoni, Paderborn, Palatinat, Palermo, Papež, Papež Aleksander III., Papež Gregor II., Papež Gregor V., Papež Gregor VII., Papež Inocenc III., Papež Janez XII., Papež Klemen V., Papež Leon III., Papež Leon VIII., Papež Pavel IV., Piemont, Pipin Mali, Pjasti, Plemenska vojvodina Saška, Pošta, Poljska, Pomorjansko, Portugalska, Praga, Prümski sporazum, Protestantizem, Protipapež Janez XVI., Prusi, Prusija, Publij Kornelij Tacit, Quedlinburg, Ravena, Reformacija, Regensburg, Reichshofrat, Reichskammergericht, Reichsregiment, Reichstag, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reims, Ren, Renesansa, Renovatio imperii Romanorum, Renska zveza, Republika obeh narodov, Ribmonski sporazum, Rihard I. Levjesrčni, Rim, Rimsko pravo, Rimskokatoliška cerkev, Ripuarski Franki, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II., Rudolf II. Habsburški, Rudolf Rheinfeldški, Rusija, Saška, Saška (volilna kneževina), Salijci, Salijski Franki, Salzburg (zvezna dežela), Sasi, Savoja, Schwäbisch Hall, Severno morje, Sicilija, Sigismund Luksemburški, Skandinavci, Skandinavija, Slovani, Speyer, Srednji vek, Sredozemlje, Statutum in favorem principum, Staufovci, Strasbourg, Stuttgart, Teofana, Tevtonski viteški red, Thionville, Tisk, Toskana, Tretja križarska vojna, Tretji rajh, Tridesetletna vojna, Trier, Tripolitanija, Tunizija, Turki, Ulm, Ulrich Zwingli, Velika Britanija, Venčeslav IV. Češki, Verdunska pogodba, Verona, Vestfalski mir, Viljem II. Holandski, Vojvodina Bavarska, Volilni knez, Voltaire, Vroclav, Wetzlar, Wittelsbachi, Worms, Zahodni Slovani, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zlata bula (1356), 12. julij, 1648, 843. Razširi indeks (275 več) »

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Aachen · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Afrika · Poglej več »

Al-Kamil Mohamed

Al-Malik Mohamed (arabsko الملك الكامل نصیرالدین محمد, al-Malik al-Kāmil Naṣīr ad-Dīn Muḥammad) je bil sin emirja al-Muzaffarja Gazija in zadnji emir Mayyafariqina, * ni znano, † 7. april 1260, Mayyafariqin.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Al-Kamil Mohamed · Poglej več »

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Albreht I. Habsburški · Poglej več »

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Albreht II. Nemški · Poglej več »

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Alfonz X. Kastiljski · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Alpe · Poglej več »

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Alzacija · Poglej več »

Amiši

Amiši (angleško Amish, pensilvansko nemško Amisch, nemško Amische) so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Amiši · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Anatolija · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Anglija · Poglej več »

Antwerpen

Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Antwerpen · Poglej več »

Aosta

Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Aosta · Poglej več »

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Aristokracija · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Atlantski ocean · Poglej več »

Augsburški verski mir

Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Augsburški verski mir · Poglej več »

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Augsburg · Poglej več »

Avignon

Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Avignon · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Avstrija · Poglej več »

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Avstrijska nasledstvena vojna · Poglej več »

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Šlezija · Poglej več »

Šmalkaldenska vojna

Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Šmalkaldenska vojna · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Španija · Poglej več »

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Španska nasledstvena vojna · Poglej več »

Španski imperij

Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Španski imperij · Poglej več »

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Švabska · Poglej več »

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Švabska vojvodina · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Švedska · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Švica · Poglej več »

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Češka · Poglej več »

Čehi

Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Čehi · Poglej več »

Balti

Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Balti · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Baltsko morje · Poglej več »

Bamberg

Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bamberg · Poglej več »

Barbara Celjska

Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Barbara Celjska · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bavarska · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Benetke · Poglej več »

Berengar I.

Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Berengar I. · Poglej več »

Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bitka pri Austerlitzu · Poglej več »

Bitka pri Lechfeldu

Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bitka pri Lechfeldu · Poglej več »

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bitka pri Mohaču · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bologna · Poglej več »

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »

Bratislavski mir (1805)

Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bratislavski mir (1805) · Poglej več »

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bremen · Poglej več »

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Bruselj · Poglej več »

Buržoazija

V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Buržoazija · Poglej več »

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Burgundija · Poglej več »

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Cezar (naslov) · Poglej več »

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ciper · Poglej več »

Civilno pravo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Civilno pravo · Poglej več »

Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Friderika II. Confoederatio cum principibus ecclesiasticis (slovensko Sporazum s cerkvenimi knezi) z datumom 26.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Confoederatio cum principibus ecclesiasticis · Poglej več »

Corpus juris civilis

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Corpus juris civilis · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Danska · Poglej več »

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in De iure - de facto · Poglej več »

Deželni stanovi

Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Deželni stanovi · Poglej več »

Dortmund

Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Dortmund · Poglej več »

Država Tevtonskega reda

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13. stoletju na ozemlju Prusije. Po združitvi Livonskih bratov meča s Tevtonskim redom Prusije leta 1237 je del tevtonske države postala tudi livonska Terra Mariana. Tevtonska država je v svojem največjem ozemeljskem obsegu v začetku 15. stoletja obsegala deželo Helmno, Kurlandijo, Gotland, Livonijo, Neumark, Pomerelijo (Gdansko Pomorjansko), Prusijo in Samogitijo, ozemlja, ki se danes nahajajo v Estoniji, Latviji, Litvi, Nemčiji, Poljski, Rusiji in Švedski. Po bitkah pri Grunwaldu leta 1410 in Wilkomierzu leta 1435 je država nazadovala. Po izgubi obsežnega ozemlja z vsiljenim Drugim torunjskim mirom leta 1466 je obstoječe ozemlje njene pruske veje postalo znano kot Meniška Prusija (poljsko Prusy konne) ali Tevtonska Prusija (poljsko Prusy Krzyżackie) in obstajalo do leta 1525 kot del in fevd Kraljevine Poljske. Livonska veja se je pridružila Livonski konfederaciji in kot njen del obstajala do leta 1561.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Država Tevtonskega reda · Poglej več »

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Drugo obleganje Dunaja · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Dunaj · Poglej več »

Elizabeta Luksemburška

Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Elizabeta Luksemburška · Poglej več »

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Erfurt · Poglej več »

Esslingen am Neckar

Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Esslingen am Neckar · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Evropa · Poglej več »

Femsko sodišče

Femsko sodišče na miniaturi v »Herforder Rechtsbuch« (okoli 1375) Femska sodišča (nemško Vehmgericht ali krajše Vehm) so bila vrsta tajnih sodišč, katerih korenine segajo v 13.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Femsko sodišče · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »

Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ferdinand II. Aragonski · Poglej več »

Ferdinand III. Habsburški

Ferdinand III.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ferdinand III. Habsburški · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Fevd · Poglej več »

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Filip Švabski · Poglej več »

Filip II. Španski

Filip II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Filip II. Španski · Poglej več »

Filip IV. Francoski

Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Filip IV. Francoski · Poglej več »

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Firence · Poglej več »

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Franc I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Francija · Poglej več »

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Frankfurt ob Majni · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Franki · Poglej več »

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Frankovska · Poglej več »

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Freiburg im Breisgau · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Friderik III. Habsburški · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Galija · Poglej več »

Göttingen

Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Göttingen · Poglej več »

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Gdansk · Poglej več »

Gemeiner Pfennig

Gemeiner Pfennig ali Reichspfennig (slovensko skupni fenig ali cesarski fenig) je bil davek v Svetem rimskem cesarstvu (Reichssteuer), uveden na pobudo cesarja Maksimilijana I. na zboru v Wormsu leta 1495.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Gemeiner Pfennig · Poglej več »

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Genova · Poglej več »

Genovska republika

Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Genovska republika · Poglej več »

Goslar

Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Goslar · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Grčija · Poglej več »

Gregorijanska reforma

Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Gregorijanska reforma · Poglej več »

Gvelfi in gibelini

Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Gvelfi in gibelini · Poglej več »

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Habsburška monarhija · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Habsburžani · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Hamburg · Poglej več »

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Hannover · Poglej več »

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Hansa · Poglej več »

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik I. Nemški · Poglej več »

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Henrik Lev

Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik Lev · Poglej več »

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik V. Nemški · Poglej več »

Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VI.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Henrik VII. Luksemburški · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Hrvaška · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Iberski polotok · Poglej več »

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ikonoklazem · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Indija · Poglej več »

Ingenheim

Ingenheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ingenheim · Poglej več »

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Innsbruck · Poglej več »

Investitura

Investitura, iz latinščine (predlog v in glagol vestire, 'obleka' iz vestis, 'ogrinjalo'), je formalna namestitev (umestitev) na neko funkcijo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Investitura · Poglej več »

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Investiturni boj · Poglej več »

Irena Atenska

Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9. avgust 803.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Irena Atenska · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Islam · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Italija · Poglej več »

Ivana Blazna

Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ivana Blazna · Poglej več »

Izabela II. Jeruzalemska

Izabela II., znana tudi kot Jolanda Briennska, je bila princesa francoskega porekla, hčerka vladajoče jeruzalemske kraljice Marije Montferraške in njenega moža Ivana Briennskega, * okoli 1212, † 4. maj 1228, Andria, Kraljevina Sicilija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Izabela II. Jeruzalemska · Poglej več »

Izak II. Angel

Izak II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Izak II. Angel · Poglej več »

Jan Hus

Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Jan Hus · Poglej več »

Jan III. Sobieski

Jan III.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Jan III. Sobieski · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Jeruzalem · Poglej več »

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Judje · Poglej več »

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Judovstvo · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Justinijan I. · Poglej več »

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Kalvinizem · Poglej več »

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Kapitalizem · Poglej več »

Karel III. Debeli

Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karel III. Debeli · Poglej več »

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »

Karel Martel

Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karel Martel · Poglej več »

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karel Plešasti · Poglej več »

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karel V. Habsburški · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karel Veliki · Poglej več »

Karolinška renesansa

Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karolinška renesansa · Poglej več »

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Karolingi · Poglej več »

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km². Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 / km². Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v Valladolidu določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti. Kastilja in León je skupnost brez izhoda na morje, meji na Portugalsko, pa tudi na španske avtonomne skupnosti Galicijo, Asturijo, Kantabrijo, Baskijo, La Riojo, Aragonijo, Kastiljo–La Mančo, skupnost Madrid in Extremadura. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (Picos de Europa na severu, Sistema central (Kastiljsko gorovje) na jugu in Sistema Ibérico (Ibersko gorovje) na vzhodu), odmaka pa jo reka Duero (Douro), ki teče proti zahodu proti Atlantskemu oceanu. Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava Cortes de León de 1188 kot zibelko svetovnega parlamentarizma.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Kastilja in Leon · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Katolištvo · Poglej več »

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Köln · Poglej več »

Kölnska vojna

Kölnska vojna (nemško Kölner Krieg, Kölnischer Krieg, Truchsessischer Krieg) 1583-1588 je bila verska vojna med katoliki in protestanti, ki je opustošila Kölnsko volilno kneževino, zgodovinsko cerkveno kneževino Svetega rimskega cesarstva na ozemlju sedanjega Severnega Porenja-Vestfalije v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Kölnska vojna · Poglej več »

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Klodvik I. · Poglej več »

Konrad I. Nemški

Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konrad I. Nemški · Poglej več »

Konrad II. Mazovski

Konrad II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konrad II. Mazovski · Poglej več »

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konrad II. Nemški · Poglej več »

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konrad III. Nemški · Poglej več »

Konstanški koncil

Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konstanški koncil · Poglej več »

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konstanca, Nemčija · Poglej več »

Konstantin VI.

Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konstantin VI. · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Konstantinopel · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Korzika · Poglej več »

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Kraljevina Sicilija · Poglej več »

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Kranjska krajina · Poglej več »

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Križarske države · Poglej več »

Krona Svetega rimskega cesarstva

Krona Svetega rimskega cesarstva je bila krona s krošnjo svetega rimskega cesarja od 11.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Krona Svetega rimskega cesarstva · Poglej več »

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Laba · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Langobardi · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Latinščina · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lübeck · Poglej več »

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Leon III. Izavrijec · Poglej več »

Ligurija

Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ligurija · Poglej več »

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lihtenštajn · Poglej več »

Lindau

Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lindau · Poglej več »

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lombardija · Poglej več »

Lorena

Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lorena · Poglej več »

Lotar I. Karolinški

Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lotar I. Karolinški · Poglej več »

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lotar Supplinburški · Poglej več »

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lotaringija · Poglej več »

Lužica

jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lužica · Poglej več »

Lucca

Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lucca · Poglej več »

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik II. Jagelo · Poglej več »

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik IV. Wittelsbaški · Poglej več »

Ludvik Otrok

Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik Otrok · Poglej več »

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik Pobožni · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Luksemburg · Poglej več »

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Luteranstvo · Poglej več »

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Lyon · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Madžari · Poglej več »

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Magdeburg · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Mainz · Poglej več »

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »

Maksimilijan II. Habsburški

Maksimilijan II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Maksimilijan II. Habsburški · Poglej več »

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Mala Armenija · Poglej več »

Marija Ogrska

Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Marija Ogrska · Poglej več »

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Martin Luter · Poglej več »

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in München · Poglej več »

Münster

za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Münster · Poglej več »

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Mejna grofija Istra · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Merovingi · Poglej več »

Mersenski sporazum

Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Mersenski sporazum · Poglej več »

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Milano · Poglej več »

Milanska vojvodina

Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Milanska vojvodina · Poglej več »

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Moravska · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Napoleonske vojne · Poglej več »

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nürnberg · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nemčija · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nemščina · Poglej več »

Nemška vzhodna kolonizacija

Razvoj in spremembe nemškega govornega območja med letoma 700 in 1950 Nemška vzhodna kolonizacija je bila dolgotrajen proces srednjeveške migracije nemških, nizozemskih in flamskih naseljencev iz zahodnih in osrednjih pokrajin Svetega rimskega cesarstva v njegove obmejne, redkeje naseljene pokrajine na vzhodu in jugu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nemška vzhodna kolonizacija · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nica · Poglej več »

Nikifor I. Logotet

Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nikifor I. Logotet · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nizozemska · Poglej več »

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Nizozemske dežele · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Normani · Poglej več »

Novi svet

''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Novi svet · Poglej več »

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Novi vek · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ogrska · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Oton II. · Poglej več »

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Oton III. · Poglej več »

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Oton IV. Nemški · Poglej več »

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Otoni · Poglej več »

Paderborn

Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Paderborn · Poglej več »

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Palatinat · Poglej več »

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Palermo · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež · Poglej več »

Papež Aleksander III.

Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Aleksander III. · Poglej več »

Papež Gregor II.

Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Gregor II. · Poglej več »

Papež Gregor V.

Papež Gregor V. (Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve 3. maja 996 do smrti 18. februarja 999.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Gregor V. · Poglej več »

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Inocenc III. · Poglej več »

Papež Janez XII.

Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14. maja 964.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Janez XII. · Poglej več »

Papež Klemen V.

Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Klemen V. · Poglej več »

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Leon III. · Poglej več »

Papež Leon VIII.

Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14. maja 964, je vladal kot protipapež; od 23. junija 964 pa do svoje smrti 1. marca 965 pa kot zakoniti papež.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Leon VIII. · Poglej več »

Papež Pavel IV.

Papež Pavel IV.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Papež Pavel IV. · Poglej več »

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Piemont · Poglej več »

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Pipin Mali · Poglej več »

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Pjasti · Poglej več »

Plemenska vojvodina Saška

Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Plemenska vojvodina Saška · Poglej več »

Pošta

Pošta je organizacija, ki dostavlja pisma in ostale pošiljke naslovnikom v določeni državi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Pošta · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Poljska · Poglej več »

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Pomorjansko · Poglej več »

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Portugalska · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Praga · Poglej več »

Prümski sporazum

Prümski sporazum, sklenjen 19.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Prümski sporazum · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Protestantizem · Poglej več »

Protipapež Janez XVI.

Protipapež Janez XVI. (Antipapa Joannes Sextus Decimus), je bil grški rimskokatoliški duhovnik, bendiktinski menih, kardinal in protipapež; * okrog 945 Rossano (Kalabrija Bizantinsko cesarstvo danes: Italija) kot Janez Filagat Ιωάννης Φιλάγαθος (Joanes Filagatos); Johannes Philagathus (Johanes Filagatus); Giovanni Filagato), † 26. avgust 1001 Fulda (Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo) Protipapež je bil 997 do 998; dolgo časa so ga imeli za pravega papeža in zato je nastala zmeda pri štetju papežev Janezov; naslednji zakoniti papež Janez se danes imenuje Janez XVII., medtem ko so ga včasih imenovali papež Janez XVI.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Protipapež Janez XVI. · Poglej več »

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Prusi · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Prusija · Poglej več »

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Publij Kornelij Tacit · Poglej več »

Quedlinburg

Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Quedlinburg · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ravena · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reformacija · Poglej več »

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Regensburg · Poglej več »

Reichshofrat

Krilo cesarske palače Hofburg na Dunaju, kjer je bil sedež Cesarskega dvornega sveta Cesarsko dvorni svet (nemško Reichshofrat, latinsko Consilium Aulicum) je bilo eno od dveh vrhovnih sodišč Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reichshofrat · Poglej več »

Reichskammergericht

Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reichskammergericht · Poglej več »

Reichsregiment

Reichsregiment (slovensko Cesarska vlada) je naziv dveh organov, ustanovljenih leta 1500 in 1521 v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reichsregiment · Poglej več »

Reichstag

Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reichstag · Poglej več »

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) · Poglej več »

Reims

Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Reims · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ren · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Renesansa · Poglej več »

Renovatio imperii Romanorum

Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Renovatio imperii Romanorum · Poglej več »

Renska zveza

Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Renska zveza · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov · Poglej več »

Ribmonski sporazum

Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ribmonski sporazum · Poglej več »

Rihard I. Levjesrčni

Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rihard I. Levjesrčni · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rim · Poglej več »

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rimsko pravo · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ripuarski Franki · Poglej več »

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rodbina Welf · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »

Rudolf II.

Rudolf II. je ime več vladarjev.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf II. · Poglej več »

Rudolf II. Habsburški

Rudolf II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf II. Habsburški · Poglej več »

Rudolf Rheinfeldški

Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf Rheinfeldški · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Rusija · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Saška · Poglej več »

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Salijci

Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Salijci · Poglej več »

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Salijski Franki · Poglej več »

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Salzburg (zvezna dežela) · Poglej več »

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Sasi · Poglej več »

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Savoja · Poglej več »

Schwäbisch Hall

Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Schwäbisch Hall · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Severno morje · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Sicilija · Poglej več »

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Sigismund Luksemburški · Poglej več »

Skandinavci

Skandinávci so prebivalci Skandinavije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Skandinavci · Poglej več »

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Skandinavija · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Slovani · Poglej več »

Speyer

Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Speyer · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Srednji vek · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Sredozemlje · Poglej več »

Statutum in favorem principum

Statutum in favorem principum (slovensko Statut v korist knezov), objavljen leta 1231 in ponovno potrjen leta 1232, velja za enega od najpomembnejših pravnih aktov Svetega rimskega cesarstva na nemškem ozemlju.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Statutum in favorem principum · Poglej več »

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Staufovci · Poglej več »

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Strasbourg · Poglej več »

Stuttgart

Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Stuttgart · Poglej več »

Teofana

Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Teofana · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tevtonski viteški red · Poglej več »

Thionville

Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Thionville · Poglej več »

Tisk

Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tisk · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Toskana · Poglej več »

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tretji rajh · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tridesetletna vojna · Poglej več »

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Trier · Poglej več »

Tripolitanija

Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tripolitanija · Poglej več »

Tunizija

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Tunizija · Poglej več »

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Turki · Poglej več »

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ulm · Poglej več »

Ulrich Zwingli

Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Ulrich Zwingli · Poglej več »

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Velika Britanija · Poglej več »

Venčeslav IV. Češki

Venčeslav IV.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Venčeslav IV. Češki · Poglej več »

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Verdunska pogodba · Poglej več »

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Verona · Poglej več »

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Vestfalski mir · Poglej več »

Viljem II. Holandski

Viljem II. (februar 1227 - 28. januar 1256) je bil grof Holandije in Zeelanda od leta 1234 do svoje smrti.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Viljem II. Holandski · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska · Poglej več »

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Volilni knez · Poglej več »

Voltaire

François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Voltaire · Poglej več »

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Vroclav · Poglej več »

Wetzlar

Wetzlar (do leta 1979-1981 uradno Lahn) je mesto, ki leži ob reki Lahn na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Wetzlar · Poglej več »

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi · Poglej več »

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Worms · Poglej več »

Zahodni Slovani

Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi. Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike. Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v rimskokatoliško vero, s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela latinico in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot Vzhodni Slovani, ki so sprejeli pravoslavno krščanstvo in cirilico. Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Zahodni Slovani · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Zlata bula (1356)

Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in Zlata bula (1356) · Poglej več »

12. julij

12.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in 12. julij · Poglej več »

1648

1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in 1648 · Poglej več »

843

843 (DCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Sveto rimsko cesarstvo in 843 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Prvi rajh, Rimsko-nemško cesarstvo, Sveto Rimsko Carstvo, Sveto Rimsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Sveto rimsko nemško cesarstvo.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »